Cilji in kompetence
Cilj predmeta je, da bodo študentje razumeti delovanje in uporabo osnovnih senzorjev.
Vsebina
Merilni pretvorniki, vezave merilnih členov, razumevanje podatkovnih listov.
Temeljni fizikalni principi za pretvorbo neelektričnih veličin v električne (uporovna, kapacitivna in induktivna tipala, piezoelektrična, piroelektrična, magnetouporovna, hallova tipala, itd.).
Fotodetektorji.
Merjenja raztezkov, poti, premikov in razdalje.
Merjenja kotov zasukov, sil, navorov, in mehanske moči.
Merjenja temperatur.
Merjenja tlakov.
Metode poučevanja in učenja
• predavanja,
• laboratorijske vaje.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
opisati delovanje najpogostejših industrijskih senzorjev,
• Povezati senzor v ustrezen merilni sistem,
opraviti izbiro senzorja oziroma merilne metode v določeni praktični aplikaciji
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
• Spretnosti komuniciranja: ustni zagovor laboratorijskih vaj, ustno izražanje pri ustnem izpitu, pisno izražanje pri pisnem izpitu.
• Uporaba informacijske tehnologije: uporaba spletnih orodij za dostop do teničnih podatkov proizvajalcev senzorjev.
• Reševanje problemov: uporaba senzorjev v različnih aplikcijah.
Temeljni literatura in viri
• D. ĐONLAGIĆ, D. ĐONLAGIĆ, Merjenja temperatur in tlakov, Univerza v Mariboru,Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor: 1995
• D. ĐONLAGIĆ, M. ZAVRŠNIK, D. ĐONLAGIĆ, Fotonika: uvodna poglavja, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor 1997
• The measurement, instrumentation, and sensors handbook (p. 2 zv. (loč. pag.)). (1999). CRC Press; Springer; IEEE Press.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Pogojev ni.
Podrobnosti o izvedbi in ocenjevanju Redni izpiti se izvedejo v pisni obliki tako, da študent odgovarja na vprašanja v pisni obliki na list papirja, kar vključuje izris skic, slik, karakteristik, enačb, izpeljav računskih izrazov, itd.
Komisijski izpiti se izvedejo neposredno pred izpitno komisijo. Zagovor poteka tako, da odgovarja študent na vprašanja pred komisijo ustno, skice, karakteristik, enačbe, izpeljave in podobne elemente ocenjevanja pa zapiše/nariše pisno na tablo.
Pisni izpit se lahko nadomesti s sprotnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja.
