SLO | EN

Cilji in kompetence

Ob koncu tega predmeta študent razume osnovne pojme pri reševanju kompleksnih problemov v gradbeništvu, ki se jih ne da rešiti z abstraktnimi matematičnimi modeli. Študent osvoji potrebne spretnosti za pridobivanje podatkov, matematično predstavitev znanja in pripravo ustreznih empiričnih modelov na osnovi nevronskih mrež ali podobnih orodij, z upoštevanjem nezanesljivosti ali brez nje. Razume in zna uporabljati obravnavane metode in postopke pri realnih problemih v raziskovalni in vsakdanji inženirski praksi.

Vsebina

Splošno o modeliranju fizikalnih pojavov - Abstraktni in empirični matematični modeli - Matematična predstavitev podatkov in znanja - Zašumljeni podatki - Izbira vhodnih parametrov pojava - Primernost in uspešnost empiričnih modelov Teoretične osnove nevronskih mrež - Osnovni in splošni pojmi - Nevronska mreža z vzvratnim porazdeljevanjem napake (BP NM) - Nevronska mreža s samoorganizacijo nevronov - Nevronska mreža s cenilko pogojnega povprečja (CAE nevronska mreža) Mere za oceno uspešnosti in kvalitete modelov - Splošne ocene - Globalna in lokalna napaka - Parameter gladkosti za CAE NM - Lokalne ocene zanesljivosti napovedi Verjetnostni pristop k modeliranju - Osnovni principi in enačbe - Metoda stratificiranega vzorčenja - Tipi negotovosti in njihovo vključevanje v modele Primeri uporabe - Splošni primeri, ki zahtevajo posebne načine kodiranja podatkov in znanja - Primeri iz potresnega inženirstva - Različni primeri iz gradbene prakse - Različni primeri iz kovinskih materialov (proizvodnja, optimizacija mehanskih lastnosti, človeški faktor, majhne baze podatkov)

Metode poučevanja in učenja

Predavanja v predavalnici, občasno podprta z računalniško projekcijo gradiva. Razlaga osnovnih pojmov in izpeljava enačb na tablo. Seminarske vaje z demonstracijo osnovnih enačb in pristopov. Izdelava seminarskih nalog.

Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje

Znanje in razumevanje: Po zaključku tega predmeta bo študent sposoben: • Modelirati različne nelinearne inženirske in fizikalne pojave s širokega področja gradbeništva z uporabo sodobnih empiričnih pristopov, predvsem nevronskih mrež. • Za modelirane pojave, za katere obstajajo merjeni podatki, upoštevati tudi epistemične in aleatorne nezanesljivosti. • Pripraviti empiričen model tudi v primeru zelo velikih ali (zelo) majhnih baz eksperimentalnih podatkov. Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi: • Spretnosti komuniciranja: strokovno in znanstveno pisno izražanje pri seminarskem delu ter strokovno in znanstveno ustno izražanje na ustnem izpitu. • Uporaba pridobljenih znanj: sistematična priprava ustreznega empiričnega modela, analiza in prikaz rezultatov. • Reševanje problemov: zmožnost naprednega razumevanja in opisovanja obravnavanih pojav v gradbeništvu.

Temeljni literatura in viri

Peruš, I. (2014). Nevronske mreže in njihova uporaba v metalurgiji. Oddelek za material in tehnologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/COBIB/273283072 Grabec, I., & Sachse, W. (1997). Synergetics of Measurement, Prediction and Control. Springer-Verlag. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/COBIB/6898176 Russell, S. J., & Norvig, P. (2020). Artificial Intelligence: A Modern Approach (4th ed.). Pearson. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/COBIB/39849219

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Priporočeno znanje iz matematike, statistike in osnovnih metod statičnega preračuna gradbenih konstrukcij. Pogoj za pristop k pisnemu izpitu je zaključena seminarska naloga. Za pozitivno oceno je na vsakem od obeh delov izpita (seminar in ustni) potrebno zbrati vsaj 60% točk.

  • izr. prof. dr. IZTOK PERUŠ

  • Seminarska naloga: 60
  • Ustni izpit: 40

  • : 30
  • : 30
  • : 120

  • slovensko
  • slovensko

  • GRADBENIŠTVO - 1.