Cilji in kompetence
Po zaključku učne enote študent razume mehanske pojme in postopke določanja lastnosti tal in razume rezultate terenskih in laboratorijskih preiskav. Spozna teorije elastičnosti, hidrodinamičnih vplivov, pojmov konsolidacije, geotehnične stabilnosti, zemeljskih tlakov in nosilnosti tal ter principov njihovega določanja.
Spozna filozofijo in osnovne postopke geotehničnega projektiranja po evropskih standardih.
Vsebina
Geološka zgradba Slovenije.
Geološke in geomehanske terenske raziskave.
Laboratorijske preiskave in geomehanske lastnosti zemljin.
Modeliranje tal.
Napetosti in deformacije v tleh.
Porni nadtlaki in načelo efektivnih napetosti.
Precejanje talne vode in hidravlične sile.
Nelinearno in časovno odvisno posedanje objektov.
Analize stabilnosti, zemeljski tlaki in pojem nosilnosti temeljnih tal.
Interakcijske zveze med elastičnimi temelji in slojevitimi tlemi.
Geotehnično projektiranje po EC 7 (poudarek na mejnih stanjih nosilnosti in uporabnosti).
Plitvo in globoko temeljenje.
Osnove geotehničnega projektiranja podpornih konstrukcij.
Izboljšave temeljnih tal.
Principi in tehnologije varovanja gradbenih jam.
Metode poučevanja in učenja
Klasična predavanja; občasna uporaba računalnika za ponazoritev vplivov heterogene sestave tal na razporeditev napetosti in deformacij ter laminarnega precejanja talne vode s primeri, ki so določeni na osnovi numeričnih rešitev po MKE.
Eksperimentalne laboratorijske vaje za ponazoritev pojmov oz. geomehanskih materialnih lastnosti kot so: stisljivost, prepustnost, strižna trdnost, časovna odvisnost, konsolidacija itd.
Slušatelji samostojno v okviru individualnega dela in sprotnega študija izdelajo deset karakterističnih računskih nalog, pravilnost rešitev preverja tehnični sodelavec z računalniškim programom tedensko na govorilnih urah.
Za pristop k preizkusu znanja je potrebno pravilno rešiti vseh deset računskih nalog.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Po uspešno zaključeni učni enoti naj bi bili študenti sposobni:
• interpretirati ključne geomehanske lastnosti zemljin na osnovi enostavnih laboratorijskih testov,
• izvesti izračun posedkov objektov,
• napovedati porne nadtlake in časovni potek konsolidacije,
• rešiti osnovne probleme geotehnične stabilnosti,
• napovedati zemeljske tlake in nosilnost tal,
• uporabiti osnovne principe geotehničnega projektiranja temeljnih in podpornih konstrukcij ter drugih geotehničnih objektov
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
-
Temeljni literatura in viri
Osnovna/Basic
Pavšič, J. (2002). Osnove geologije: za študente gradbeništva in rudarstva: [skripta] (str. VI, 225). Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/116373504
Šuklje, L. (1984). Mehanika tal (3. izpopolnjena in razširjena izd., str. XV, 359). Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/14688001
Macuh, B. (2015). Mehanika tal (3. izd., str. 81). Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/84956161
Macuh, B. (2015). Zemeljska dela in temeljenje (3. izd., str. 80). Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/84957185
Macuh, B. (2011). Zbirka enačb, diagramov in tabel s področja geotehnike (1. ponatis 3. izd., str. 48). Fakulteta za gradbeništvo. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/67950593
Dodatna/Additional::
Bowles J.E.: FOUNDATION ANALYSIS and DESIGN, McGraw-Hill, 1996
Smoltczyk U.: Grundbau - Taschenbuch, Teil 1, 2, 3, Ernst & Sohn, 1997
Nonveiller E.: MEHANIKA TLA I TEMELJENJE GRAĐEVINA, Školska knjiga Zagreb, 1979
SIST EN 1997 Eurocode 7 – Geotehnično projektiranje, 2005
Veljavni slovenski standardi s področja geotehnike
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Jih ni. Priporočajo se znanja s področij matematike, fizike, gradbene statike in gradbenih materialov
Podrobnosti o izvedbi in ocenjevanju Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)
študent lahko pisni izpit nadomesti z dvema testoma
