Cilji in kompetence
Študent osvoji glavne zaokrožene sklope v razvoju arhitekture in umetnosti od prvih začetkov do konca srednjega veka, razume osnovne strokovne pojme s tem v zvezi ter pozna glavna arhitekturna središča in najpomembnejše stvaritve.
Vsebina
- Uvod v zgodovino arhitekture in umetnosti
- Osnovni pojmi v zvezi z zgodovino arhitekture in umetnosti
- Arhitektura in umetnost v prazgodovini
- Arhitektura in umetnost prvih velikih civilizacij (Mezopotamija, Egipt)
- Arhitektura in umetnost antične Grčije
- Arhitektura in umetnost antičnega Rima
- Arhitektura in umetnost antične dobe na Slovenskem
- Arhitektura in umetnost v obdobju zgodnjega krščanstva in Bizanca
- Arhitektura in umetnost zgodnjega islama in zgodnjih izvenevropskih civilizacij
- Arhitektura in umetnost visokega srednjega veka (romanika)
- Arhitektura in umetnost visokega srednjega veka (romanika) na Slovenskem
- Arhitektura in umetnost poznega srednjega veka (gotika)
- Arhitektura in umetnost poznega srednjega veka (gotika) na Slovenskem
Metode poučevanja in učenja
Predavanja
Seminar
Projektne vaje
Terenske vaje
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
poznavanja izrazoslovja kulturno-umetnostne in arhitekturne stroke
– Spretnosti komuniciranja: ustna seminarska predstavitev, pisno izražanje pri izdelavi seminarske naloge in pri pisnem izpitu.
– Spretnosti arhitekturne risbe: izdelava vaj
– Sposobnost samostojne arhitekturne analize izbranega obstoječega objekta iz obdobja starejše arhitekturne zgodovine.
– Sposobnost uporabe arhitekturne strokovne terminologije.
– Osvojeno znanje bo študent uporabil pri drugih predmetih iz študija arhitekture in pri poklicnem delu.
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
Po zaključku tega predmeta bo študent sposoben:
- Razložiti glavne pojme ter strokovne izraze, ki so povezani z razvojem arhitekture skozi čas do konca srednjega veka.
- Uporabljati najpomembnejše principe, ki so se v arhitekturi razvili do konca srednjega veka.
- Primerjati različne arhitekturne koncepte, ki so se razvili do konca srednjega veka.
- Izbrati tiste principe iz starejše arhitekturne zgodovine, ki so za snovanje sodobne arhitekture najprimernejši.
Temeljni literatura in viri
Obvezna literatura:
Koch, W. (1999). Umetnost stavbarstva: veliko standardno delo o evropskem stavbarstvu od antike do danes (str. 534). Mladinska knjiga. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/79936512
Fister, P. (1986). Umetnost stavbarstva na Slovenskem (str. 439). Cankarjeva založba.https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/20503809
Marinko, J. (1997). Antična arhitektura (str. 391). Družina. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/62106368
Priporočljiva literatura:
Semenzato, C. (1991). Svet umetnosti (1. dopolnjeni ponatis, str. 640). Mladinska knjiga. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/3055929
Bernik, S. (1998). Umetnost na Slovenskem: od prazgodovine do danes (str. 462). Mladinska knjiga. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/3167006
Pevsner, N. (1966). Oris evropske arhitekture (str. 446). Državna založba Slovenije. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/2232577
Košir, F. (2006). K arhitekturi (str. 3 zv.). Fakulteta za arhitekturo. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/228801536#full
Šumi, N. (1992). Slovenija - umetnostni vodnik (1. dopolnjeni ponatis, str. 207). Marketing 013 ZTP. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/31680768
Šumi, N. (1994). Naselbinska kultura na Slovenskem: urbana naselja (str. 291). Viharnik; Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/38675200
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Ni pogojev
Podrobnosti o izvedbi in ocenjevanju Sprotno preverjanje znanja se izvaja s sprotnim delom na seminarski nalogi in z ustno seminarsko predstavitvijo
