Cilji in kompetence
Študent osvoji glavne zaokrožene sklope v razvoju arhitekture in umetnosti od začetka novega veka do začetka 21. stoletja, razume osnovne strokovne pojme s tem v zvezi ter pozna glavna arhitekturna središča, najpomembnejše stvaritve, najpomembnejše arhitekte in najpomembnejša teoretska besedila.
Vsebina
- Arhitektura in umetnost renesanse (15.–16. stoletje)
- Arhitektura in umetnost renesanse na Slovenskem (16.–17. stoletje)
- Arhitektura in umetnost baroka (17.–18. stoletje)
- Arhitektura in umetnost baroka na Slovenskem (17.–18. stoletje)
- Arhitektura in umetnost klasicizma (18.–19. stoletje)
- Arhitektura in umetnost historizma (19. stoletje)
- Arhitektura in umetnost 19. stoletja na Slovenskem
- Arhitektura in umetnost secesije
- Arhitektura in umetnost prve polovice 20. stoletja
- Arhitektura in umetnost prve polovice 20. stoletja na Slovenskem
- Arhitektura in umetnost druge polovice 20. stoletja
- Arhitektura in umetnost druge polovice 20. stoletja na Slovenskem
Metode poučevanja in učenja
Predavanja
Seminar
Projektne vaje
Terenske vaje
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Po zaključku tega predmeta bo študent sposoben:
- Razložiti glavne pojme ter strokovne izraze, ki so povezani z razvojem arhitekture skozi čas od začetka novega veka do začetka 21. stoletja.
- Uporabljati najpomembnejše principe, ki so se v arhitekturi razvili od začetka novega veka do začetka 21. stoletja.
- Primerjati različne arhitekturne koncepte, ki so se razvili od začetka novega veka do začetka 21. stoletja.
- Izbrati tiste principe iz novejše arhitekturne zgodovine, ki so za snovanje sodobne arhitekture najprimernejši.
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
Spretnosti komuniciranja: ustna seminarska predstavitev, pisno izražanje pri pisnem izpitu.
- Spretnosti arhitekturne risbe: izdelava vaj
- Sposobnost samostojne arhitekturne analize izbranega obstoječega objekta iz obdobja novejše arhitekturne zgodovine.
- Sposobnost uporabe arhitekturne strokovne terminologije.
- Osvojeno znanje bo študent uporabil pri drugih predmetih iz študija arhitekture in pri poklicnem delu.
Temeljni literatura in viri
Obvezna literatura:
Koch, W. (1999). Umetnost stavbarstva: veliko standardno delo o evropskem stavbarstvu od antike do danes (str. 534). Mladinska knjiga. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/79936512
Fister, P. (1986). Umetnost stavbarstva na Slovenskem (str. 439). Cankarjeva založba.https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/20503809
Bernik, S. (2004). Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja = Slovene architecture of the twentieth century (str. 455). Mestna galerija.https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/217541888
Priporočljiva literatura:
Semenzato, C. (1991). Svet umetnosti (1. dopolnjeni ponatis, str. 640). Mladinska knjiga. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/3055929
Bernik, S. (1998). Umetnost na Slovenskem: od prazgodovine do danes (str. 462). Mladinska knjiga. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/3167006
Sapač, I., & Lazarini, F. (2015). Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem (str. 736). Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO); Fakulteta za arhitekturo (FA). https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/276146688
Pevsner, N. (1966). Oris evropske arhitekture (str. 446). Državna založba Slovenije. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/2232577
Frampton, K. (2002). Modern architecture: a critical history (3rd ed., str. 376). Thames and Hudson. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/9553458
Košir, F. (2006). K arhitekturi (str. 3 zv.). Fakulteta za arhitekturo. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/228801536#full
Šumi, N. (1992). Slovenija - umetnostni vodnik (1. dopolnjeni ponatis, str. 207). Marketing 013 ZTP. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/31680768
Šumi, N. (1994). Naselbinska kultura na Slovenskem: urbana naselja (str. 291). Viharnik; Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/38675200
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Ni pogojev
Podrobnosti o izvedbi in ocenjevanju : Sprotno preverjanje znanja se izvaja s sprotnim delom na projektu in z ustno seminarsko predstavitvijo.
