Cilji in kompetence
Cilj predmeta je doseganje kritičnega odnosa v razumevanju javnih stavb in prostora. V razpoložljivem času seminarja, na podlagi konkretne projektne naloge, študenti izdelajo celovito avtorsko arhitekturno zasnovo zahtevnejšega javnega objekta, ki vključuje zahteve uporabnika, specifične danosti prostora, osnovne tehnične in zakonske okvirje ter dosega izoblikovan arhitekturni izraz.
Vsebina
Predmet se osredotoča na javne stavbe ter preučuje njihovo prihodnost ter vlogo v grajenem okolju s predstavljanjem novih prostorskih formul, programskih artikulacij, strukturnih in materialnih izrazov. Ob tem je poseben poudarek na razvijanju kompetenc za trajnostnost in kritično uporabo digitalnih orodij v arhitekturi. Predmet v ospredje postavlja javne stavbe, ki v vlogi uresničevanja družbeno pomenljivih dejavnikov izboljšujejo kakovost življenja in delujejo kot katalizatorji mest. Predmet tematizira razumevanje in pomen obstoječih tipologij ter raziskuje njihov razvoj v novih arhitekturnih manifestacijah kot na primer hibridnosti, gostoti in raznovrstnosti.
V pojavu opuščanja monofunkcionalnih javnih zgradb, ko izginjajo stavbe s prevladujočo usmerjenimi funkcijami, se predmet ukvarja s preučevanjem interakcije med različnimi domenami, kot na primer – kulturnim in komercialnim, individualnim in kolektivnim, zasebnim in javnim, s ciljem izpolnitve vedno večje potrebe po hibridnih oblikah javnih in poljavnih funkcij. Snovanje mešanih tipologij in vključevanje javnega prostora, odstira širok spekter prostorskih rešitev, ki jih študenti preizkušajo v svojih projektih kot so hibridne strukture, socialni kondenzatorji, prilagodljivi prototipi.
Na prepleten odnos med ekonomskimi, kulturnimi, trajnostnostimi in formalnimi dejavniki, ki determinira oblikovanje javnih stavb, predmet odgovarja z novimi prostorskimi rešitvami, ki podpirajo prilagodljive programe, omogočajo funkcionalno pestrost, vzpodbujajo produktivnost in iščejo podnebno odporne rešitve. Proces v iskanju rešitev temelji napreizkušanju in zasledovanju metod in kreativnem oblikovanju. Vključuje teorijo in prakso, analizo in domišljijo kot nerazdružljive komponente in kot sredstvo za pomoč pri zasnovi in razvoju arhitekturnih zamisli. Raziskovanje je oblika oblikovanja, oblikovanje pa je oblika raziskovanja.
Program predmeta se izvaja en semester in obsega individualno in/ali skupinsko projektno delo. Obravnava celostni pristop razvoja projekta, v uvodnem delu, od analize prostora, ugotavljanjem urbanističnih sestavin, razčlenjevanjem konteksta. V osrednjem delu študenti razvijejo projekt na podlagi projektne naloge ter skozi proces snovanja raziskujejo obliko javnih stavb. V zaključnem delu sledi konkretizacija projektne rešitve in predstavitev projekta.
Končni projekt se izdela na nivoju idejne zasnove oziroma natečajnega projekta, ki obsega sledeče dele:
- pisna obrazložitev projekta
- razlagalni diagrami, sheme, arhitekturne risbe, kolaži, etc.
- situacijski načrt M 1:500,
- tlorisi, prerezi in fasade M 1:200,
- tipični fasadni pas M 1:20
- 3D prikaz
- maketa v ustreznem merilu
Končni projekt se zaključi z javno predstavitvijo zagovorom. Odda se v mapi A3 in na plakatu 70x100cm. Maketa se izdela po navodilih mentorjev.
Metode poučevanja in učenja
Izdelavo samostojnega projekta spremljajo predavanja in ogledi, ki osvetlijo vsebine posameznih tematskih sfer in njihov pomen ter individualne predstavitve začetnih zamisli, delovnih verzij in končnih projektov s komentarji drugih udeležencev seminarja.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Študent/ka bo po zaključku predmeta sposoben/na:
- opredeliti štiri osnovne skupine kriterijev, ki opredeljujejo dobro arhitekturo
- pojasniti delitev dela in vlogo arhitekta v interdisciplinarnem procesu arhitekturnega načrtovanja
- razviti in oblikovati konsistenten arhitekturni del projekta zahtevnejše stavbe
- ovrednotiti svoj projekt in ga primerjati s projekti drugih študentov
- sprejemati arhitekturno načrtovanje tudi kot svoje osebno zanimanje in družbeno udejstvovanje
- ravnati nekonfliktno, odgovorno, etično in v skladu z lastnimi prepričanji
- posnemati ustaljene načine grafične/prostorske ter verbalne predstavitve arhitekturnega projekta
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Sposobnost izdelave zaključenega projekta v omejenem času.
Spretnost pri uporabi predstavitvenih tehnik na konkretnem primeru (opis, 2D risanje, 3D predstavitve, izdelava makete).
Sposobnost jasne, urejene, strokovne in privlačne ustne ter grafične javne predstavitve svojega projekta ter sposobnost njegovega argumentiranega zagovora.
Temeljni literatura in viri
– Frampton, K. (2007). Modern architecture: a critical history (4th ed., revised, expanded and updated, str. 424). Thames & Hudson. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ktfmb/512301184
– Venturi, R. (2016). Complexity and contradiction in architecture (2nd ed., str. 132). The Museum of Modern Art. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ktfmb+ukm/87384321
– Pallasmaa, J. (2007). Oči kože: arhitektura in čuti (str. 119). Studia humanitatis. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ktfmb+ukm/235295744De Bono, E. (2021). Lateralno razmišljanje: korak za korakom (str. 228). UMNA. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ktfmb+ukm/60239107Koestler, A. (1967). The act of creation: Let. [15] (1st printing, str. 751). Dell Publishing. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ktfmb+ukm/1155081Detail: Zeitschrift für Architektur + Baudetail: = Review of Architecture: = Revue d’Architecture. (1961). Detail. http://www.detail.de/ https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ktfmb+ukm/5913351
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Osnovna znanja arhitekturnega projektiranja
Podrobnosti o izvedbi in ocenjevanju Sprotno preverjanje znanja se izvaja s sprotnim delom na seminarski nalogi in z ustno seminarsko predstavitvijo.
