Cilji in kompetence
Cilj in kompetence predmeta so:
- analizirati fizično zasnovo urbanih območij, s poudarkom na ključnih značilnostih, ki oblikujejo sodobno urbano krajino, vključno z arhitekturo, infrastrukturo, javnimi prostori, prometnimi omrežji in urbanim zelenjem;
- prepoznati načine, na katere družbena dinamika vpliva na urbano zasnovo, vključno z vplivom na družbene interakcije, kulturne prakse in identiteto skupnosti;
- prepoznati potrebe uporabnikov po funkciji in estetiki urbanih površin ter rezviti strategije za izpolnjevanje teh potreb;
- prepoznati pomen prilagajanja sodobnim trendom oblikovanja prostora;
- razviti priporočila za načrtovalce prostora in oblikovalce politik, ki temeljijo na razumevanju razmerja med oblikovanje in družbeno dinamiko, da bi ustvarili prijetnejša urbana okolja.
Vsebina
Ključne značilnosti sodobne urbane krajine: družbeni in okoljski vidiki;
- Družbena dinamika in urbana krajina: odnos med družbeno dinamiko in prostorskim oblikovanjem;
- Kritike in omejitve načel prostorskega načrtovanja;
- Arhitektura in urbana krajina: sodobni trendi v urbani arhitekturi;
- Trajnostna mobilnost kot gradnik sodobne urbane krajine;
- Javni prostor: sodobni pristopi k oblikovanju javnega prostora;
- Urbani ekosistemi in urbano zelenje: intenzivni in ekstenzivni pristop;
- Zelena in modra infrastruktura kot ključna sestavina mestne odpornosti ter orodje za blaženje podnebnih sprememb;
- Vloga urbanega zelenja in naravnih rešitev pri izboljšanju kakovosti bivanja, zdravja in mikroklime;
- Pravičen dostop do zelenih površin kot vidik okoljske pravičnosti in socialne vključenosti;
- Prihodnost sodobne urbane krajine: vključevanje v prostorsko načrtovanje in politiko.
Metode poučevanja in učenja
Predavanja in seminar z uporabo metod razlage, razgovora, demonstracije, individualnega in skupinskega reševanja nalog, študije primerov in predstavitve analiz
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Ob zaključku predmeta je student sposoben:
- razumeti in aktivno uporabljati strokovno terminologijo;
- oceniti ustreznost specifičnega prostora za določeno zvrst rabe;
- razviti kritično razumevanje načel oblikovanja prostora, njihovih omejitev in njihove uporabe v kontekstu resničnega sveta;
- predvideti nastajajoče trende in potencialne prihodnosti za sodobno urbano krajino ter razumeti njihove posledice za prostorsko načrtovanje in politiko;
- celostno zasnovati odprto urbano površino poljubne velikosti;
- razumeti pomen potreb in želja uporabnikov po prisotnosti zelenih površin v mestu;
- interdisciplinarno delati v projektni skupini in integrirati znanje v prakso.
Temeljni literatura in viri
Obvezna literatura:
Šuklje Erjavec, I., Kozamernik, J., Balant, M., & Nikšič, M. (2020). Zeleni sistem v mestih in naseljih: usmerjanje razvoja zelenih površin: priročnik (str. 93). Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, gradiev in stanovanja. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Prostorski-red/zeleni-sistem.pdf. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/303194880
Šiftar, A., Maljevac, T., Simoneti, M., & Bavcon, J. (2011). Mestno drevje (str. 207). Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/258818304
Čufer, T., & Ribič, P. (2021). Ozelenitev streh in vertikalnih površin: priporočila (str. 67). Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ukm/79341827
Sorvig. (2018). Sustainable Landscape Construction. Island Press/Center for Resource Economics. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3810000000358954Plevnik, A., Mladenovič, L., Balant, M., &
Hudoklin, A. (2023). Udobna mesta: priporočila s primeri dobrih praks (str. 51). Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor in graditev. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/149362435
