Hitra povezava do Youtube kanala UM
SLO | EN
Nazaj

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je posredovati teoretičen pregled sistema, klasifikacijo kaznivih ravnanj v slovenskem pravnem redu, splošnih institutov kazenskega prava in pregled inkriminacij posebnega dela, subjektov kazenskega postopka in njegovega poteka, temelje prekrškovnega prava ter njihove praktične aplikacije v kazenskem preiskovanju, pregonu in sojenju.

Vsebina

1. Uvod -Uvrstitev kazenskopravnega sistema v ustavni sistem Republike Slovenije 2. Kazenski zakon -Veljavnost kazenskega zakona -Splošni del kazenskega zakona (temeljno o elementih splošnega pojma kaznivega dejanja, udeležbi in fazah kaznivega dejanja) -Temeljna razdelitev posebnega dela -Temeljno o kazenskih sankcijah v Republiki Sloveniji 3. Osnove kazenskega postopka -Načela -Pravice in dolžnosti sodišča, obdolženca, oškodovanca in tožilca v rednem kazenskem postopku po slovenski zakonodaji -Potek rednega kazenskega postopka 4. Osnove prekrškovnega prava -Materialno prekrškovno pravo -Vrste prekrškovnih postopkov -Sodno varstvo

Metode poučevanja in učenja

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj (predavanja in diskusije), vaj (obravnava študijskih in resničnih primerov, skupinsko delo) ter individualnih konzultacij s predavateljem. Študenti imajo obveznost obiskati glavno obravnavo na sodišču.

Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje

Študenti bodo poznali in razumeli sistem kaznovalnega prava RS, razmejitev med kazenskim in prekrškovnim pravom, sistem kazenskopravnih institucij v RS, splošne institute kazenskega prava in izbrane vsebine posameznih najpomembnejših kazenskopravnih inkriminacij. Kazensko pravo študenti spoznajo in razumejo ne samo kot znanost, temveč tudi njen odnos do pozitivnega prava in kot represivno sredstvo za zatiranje kriminalitete po eni strani, po drugi strani pa kot sredstvo za varovanje človekovih pravic in svoboščin. Poudarek je na spoštovanju načela zakonitosti in humane uporabe kazenskopravnih določb, predvsem v sferi predkazenskega postopka, kjer je ob delovanju policije to še posebej pomembno. Študenti se naučijo razumeti položaj, vlogo in funkcijo kazenskega prava, temeljna načela in druge osnove, na katerih temelji kazensko pravo.

Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi

Sposobnost uporabe kazenskega materialnega in kazenskega procesnega prava v praksi.

Temeljni literatura in viri

- Bavcon, L., Šelih, A., Korošec, D., Ambrož, M. in Filipčič, K. (2013). Kazensko pravo: splošni del. Uradni list RS. - Šepec, M. in Zgaga, S. (2012). Praktikum za kazensko materialno pravo. Fakulteta za varnostne vede. - Gorkič, P. (2011). Dokazovanje v kazenskem postopku. Gospodarski vestnik. - Ustava Republike Slovenije. (1991, 1997, 2000, 2003, 2004, 2006, 2013, 2016, 2021). Uradni list RS, (33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a). - Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2). (2012). Uradni list RS, (50/12). - Zakon o kazenskem postopku (ZKP – UPB8). (2012, 2013, 2014, 2016). Uradni list RS, (32/12, 47/13, 87/14, 8/16, 64/16, 65/16). - Zakon o prekrških (ZP-1). (2011, 2013, 2014, 2016, 2017, 2019, 2020, 2021, 2024). Uradni list RS, (29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US, 38/24). - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic: spremenjena s Protokoli št. 11, 14 in 15: dopolnjena s Protokoli št. 1, 4, 6, 7, 12, 13 in 16. (n. d.).  Evropsko sodišče za človekove pravice, Council of Europe. https://www.echr.coe.int/documents/d/echr/convention_slv

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Študenti morajo imeti ali vzporedno s tem predmetom pridobivati znanja s področja razumevanja prava, ustroja države in kriminologije.

Podrobnosti o izvedbi in ocenjevanju

Najmanj 80-odstotna udeležba na vajah in predavanjih in obisk glavne obravnave na sodišču z izdelavo seminarske naloge je pogoj za pristop k pisnemu izpitu.

  • doc. dr. MIROSLAV ŽABERL

  • Pisni izpit: 90
  • Seminarska naloga: 10

  • : 70
  • : 10
  • : 160

  • slovensko
  • slovensko

  • VARNOST IN POLICIJSKO DELO - 2.
  • INFORMACIJSKA VARNOST - 2.