Cilji in kompetence
Študente usposobiti, da se kritično opredelijo do kriminoloških teorij in njihove praktične vrednosti ter pridobijo temeljno znanje o penologiji, kaznovalnem sistemu in različnih oblikah izvrševanja kazenskih sankcij.
Vsebina
- Kriminaliteta in kriminologija:
o opredelitev kriminologije
o predmet kriminologije
o zgodovinski razvoj kriminologije
o raziskovalne metode v kriminologiji.
- Merjenje kriminalitete:
o uradna statistika o kriminaliteti
o nacionalne (viktimizacijske) študije o kriminaliteti.
- Klasifikacije kriminoloških teorij.
- Biološke teorije:
o dednost in kriminaliteta
o konstitucijske teorije
o okvare centralnega in avtonomnega živčnega sistema.
- Psihološke teorije.
- Sociološke teorije o kriminaliteti in vzrokih prestopništva:
o teorije pritiska
o nadzorstvene teorije
o teorije konflikta in radikalne teorije
o teorije kulturne odklonskosti
o teorije simboličnega interakcionizma.
- Pojavne oblike o kriminaliteti:
o pravne kategorije kaznivih dejanj
o tipologije storilcev kaznivih dejanj
o pomen fenomenoloških shem.
- Penologija kot znanost o izvrševanju kazni: pojem, predmet, vsebina, razvoj, dosežki.
- Mednarodni akti in njihov vpliv na razvoj penologije in izvrševanje zaporne kazni.
- Sistemi izvrševanja zaporne kazni v preteklosti in danes.
- Razvoj in dosežki slovenske penologije.
- Namen in zgodovina kaznovanja ter novejša stališča o namenu kaznovanja.
- Povezanost penologije z drugimi znanostmi.
Metode poučevanja in učenja
Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, diskusij, vaj, študij primerov, individualnih projektov, skupinskega dela in individualnih konzultacij s predavateljem. Docent bo s študenti izvedel vaje in študijske obiske institucij.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
- Študenti pridobijo znanja o teoretičnih in praktičnih konceptih kriminologije in penologije.
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
- Študenti s predavanji, vajami in individualnim delom razvijejo veščine, ki so potrebne tako za razumevanje kriminalitete kot tudi za razumevanje položaja obsojencev v kazenskem pravosodju.
Temeljni literatura in viri
- Eman, K. in Hacin, R. (2021). Uvod v kartiranje kriminalitete (1. izd.). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba.
- Erčulj, V. in Meško, G. (2022). Fear of crime – measurement of fear of ordinary crimes and fear of crimes in cyberspace. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 73(4), 308–318.
- Meško, G. (1997). Družinske vezi na zatožni klopi? Educy.
- Meško, G. (2016). Kriminologija. Fakulteta za varnostne vede.
- Meško, G. (2023). Raziskovalno delo Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru v zadnjih petdesetih letih (1973–2023). Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 74(1), 5–21.
- Meško, G. in Hacin, R. (2021). Osnove kriminologije s penologijo: študijsko gradivo. Fakulteta za varnostne vede.
- Meško, G. in Hacin, R. (2023). Samozaznava legitimnosti policistov in pravosodnih policistov v Sloveniji v treh časovnih obdobjih: primerjalna študija. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 74(2), 137–150.
- Meško, G. in Urbas, V. (2021). Delo policije na področju preiskovanja kriminalitete v Sloveniji v času covida-19 s poudarkom na prvem valu epidemije covida-19 spomladi 2020. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 72(1), 21–35.
- Meško, G., Eman, K. in Hacin, R. (2022). Kompetence in usposabljanje zaporskih delavcev: študija v slovenskih zaporih. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 73(3), 233–248.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Temeljno znanje osnov sociologije.
Podrobnosti o izvedbi in ocenjevanju /
