Cilji in kompetence
Študent bo:
• razlikoval in opisal osnovne pojave, procese in gradnike v človeškem telesu ter izbrane diagnostične, terapevtske in merilne tehnike v zdravstvu in medicini, ki temeljijo na obravnavanih biofizikalnih in biokemijskih principih,
• opisal osnovne biofizikalne principe delovanja radioloških in drugih izbranih diagnostičnih in terapevtskih naprav (RTG, MR, CT, EKG, UZ itd.) in jih razlikoval,
• opisal procese krčenja srčne in drugih mišic s stališča osnovnih biofizikalnih in biokemijskih mehanizmov,
• med seboj povezal energijsko bilanco, mehanizme regulacije temperature, energijske vire in energijske shrambe v človeškem telesu,
• znal prenesti bazična znanja na razumevanje kliničnih pojavov pri pacientu,
• prepoznal in razlikoval osnovne značilnosti mikroorganizmov,
• prepoznal in razlikoval osnovne mikrobiološke tehnike identifikacije in detekcije mikroorganizmov.
Vsebina
Biofizika z radiologijo (15 ur predavanj)
Biofizikalne osnove delovanja srca (proces krčenja srčne in ostalih mišic, membranski električni potencial, signalne poti sklopitve stimulacije in kontrakcije, EKG, srce kot tlačna črpalka)
Energetika pri človeku (viri energije, energijski tok metabolizma, regulacija in meritve telesne temperature, termografija, termodinamske spremenljivke in enote)
Diagnostični in terapevtski ultrazvok (fizikalne lastnosti zvoka in ultrazvoka, vrste slikanj in UZ aparatov ter sond, doplersko slikanje, analiza toka krvi v krvožilnem sistemu, osnove hidrodinamike)
Fizikalne osnove radioloških slikanj v medicini (elektromagnetno valovanje, ionizirajoče sevanje, radioaktivnost; rentgen, CT, PET, SPET, MRI)
Fizikalne osnove radioloških terapevtskih metod (vrste (tele- in brahi- radioterapija), učinki ionizirajočih sevanj, varstvo pred sevanji)
5 ur laboratorijskih in 5 ur kliničnih vaj s področja biofizike
Biokemija (10 ur predavanj)
Zgradba in funkcija osnovnih gradnikov živih organizmov - ogljikovi hidrati, lipidi, proteini, nukleinske kisline.
Zgradba in funkcija celičnih organel in celične membrane. Encimi, Vitamini, Hormoni.
Temelji celičnega metabolizma ogljikovih hidratov, lipidov in proteinov in primeri metabolnih bolezni.
Osnove dedovanja in genetske bolezni. Biokemija imunskega sistema.
5 ur laboratorijskih vaj s področja biokemije.
Mikrobiologija (15 ur predavanj)
Osnovni pojmi v mikrobiologiji in lastnosti mikroorganizmov.
Osnove mikrobioloških diagnostičnih tehnik.
Pomen in osnovni principi identifikacije mikroorganizmov na osnovni fenotipskih, biokemijskih, imunskih in genotipskih lastnosti.
Osnovne skupine mikroorganizmov (grampozitivni koki, grampozitivni bacili, gramnegativni nefermentirajoči bacili, enterobakterije, ostali gramnegativni bacili, gramnegativni koki in kokobacili, spiralaste bakterije, arheje, kvasovke, plesni, paraziti, DNA-vsebujoči virusi, RNA-vsebujoči virusi) in njihovi pomembnejši predstavniki.
5 ur kliničnih vaj iz mikrobiologije
Metode poučevanja in učenja
• predavanja, podprta z animacijami in simulacijami,
• laboratorijske vaje
• klinične vaje
• samostojno in skupinsko delo študentov
• demonstracijski poskusi
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Po zaključku učne enote bo študent sposoben:
• prepoznati, pretvoriti in navesti različne fizikalne in biokemijske količine in njihove enote, ki so pogosto uporabljene v zdravstvu in medicini in jih razločiti,
• izmeriti posamezne izbrane fizikalne količine/spremenljivke in razumeti vplive na njihove vrednosti,
• prepoznati osnovne fizikalno-matematične odvisnosti med posameznimi količinami oz. spremenljivkami za izbrane primere iz biofizike in biokemije in jih izračunati,
• kvalitativno opisati nekatere osnovne biofizikalne in biokemijske pojave ter mikroorganizme,
• razlikovati osnovne gradnike v človeškem telesu in primerjati njihove funkcije oz. vloge,
• pojasniti posamezne biofizikalne, biokemijske in mikrobiološke metode merjenja in analize,
• razlikovati med izbranimi različnimi diagnostičnimi metodami slikanja v medicini, predvideti njihov namen ter oceniti morebitne nevarnosti,
• prepoznati osnovne značilnosti in tipe mikroorganizmov.
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
• spretnosti za delo z izbrano laboratorijsko opremo
• sposobnost osnovne kvantitativne analize izmerjenih količin in ocene rezultatov na področju biofizike, biokemije in mikrobiologije,
• sposobnost kvalitativnega opisa osnovnih fizikalnih principov delovanja nekaterih terapevtskih in diagnostičnih naprav, ki se uporabljajo v medicini in zdravstvu, ter osnovnih biokemijskih in biofizikalnih procesov v človeškem telesu,
• sposobnost razlikovati med različnimi mikroorganizmi.
Temeljni literatura in viri
Temeljna literatura:
Biofizika
• Bohinc, K: Fizika človeškega telesa. Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2014
• Urone, PP.: Physics with health science applications. John Wiley, New York 1986
• James, J; Baker, C & Swain H: Principles of Science for nurses. Blackwell Science, Oxford 2002
Biokemija
• Boyer, Rodney F.: Concepts in biochemistry, 3rd ed., J. Wiley & Sons, Hoboken , 2006
• Lal, H.: Biochemistry for B. Sc. Nursing students. CBS Publishers & Distributors, Pvt. Ltd., New Delhi 2012.
• Odian, G. & Beli, I.: General, organic and biochemistry for nursing and allied health. The McGraw-Hill Companies, Inc. New York, 2009.
Mikrobiologija
• Ihan, A.in sod. (2020). Medicinska bakteriologija z mikologijo in parazitologijo. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta.
• Zapiski s predavanj ter navodila za vaje, ki so za študente dostopni na e-študijskem portalu UM: https://estudij.um.si/
Priporočena literatura:
• FIJAN, Sabina. Izbrana poglavja iz mikrobiologije : (zbrano učno gradivo) : za študente podiplomskega študija bioinformatike, 2. stopnja na FZV UM pri predmetu: Izbrana poglavja iz mikrobiologije in biokemije. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, 2020.
• FIJAN, Sabina. Izbrana poglavja iz mikrobiologije in biokemije : navodila za vaje s teoretičnimi osnovami za študente podiplomskega študija bioinformatike, 2. stopnja na FZV UM : (za interno uporabo). Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2014.
Pojasnilo/Remark: Med temeljno študijsko literaturo sodijo samo tista poglavja iz omenjenih knjig, ki so del vsebine predmeta v okviru predavanj, seminarjev in laboratorijskih vaj. / Only those chapters from the abovementioned books that are considered within the syllabus outline of the course, including lectures, laboratory work and seminars, are regarded as core readings.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Pogoj za pristop k pisnemu izpitu so v celoti opravljene laboratorijske in klinične vaje.
Podrobnosti o izvedbi in ocenjevanju Pisni izpit (računalniški)
V okviru pisnega izpita študenti pišejo tri ločene zaporedne pisne teste, ki zajemajo vsebine predavanj ter laboratorijskih in kliničnih vaj iz posameznega področja - biofizika, biokemija in mikrobiologija. Vsak posamezni test mora biti ocenjen pozitivno, za kar se štejejo rezultati 55% ali več pri posameznem testu. Vsak test prispeva 1/3 k skupni oceni. V primeru posameznega negativnega testa, se na naslednjem izpitnem roku ponavlja samo negativni test.
Obveznosti študentov:
• udeležba na laboratorijskih in kliničnih vajah
• pisni izpit
Pogoj za pristop k pisnemu izpitu in k pisnemu kolokviju so v celoti opravljene laboratorijske in klinične vaje.
Vsak posamezni del izpita (biofizika, biokemija, mikrobiologija) lahko študenti nadomestijo z enim vmesnim pisnim testom, ki se izvede po posameznem zaključenem področju izven izpitnega obdobja. Vsi ostali pogoji so enaki kot pri pisnem izpitu.
