Cilji in kompetence
Študent bo:
• spoznal vrednote in determinante zdravja, naloge posameznika, družine, lokalne skupnosti in družbe pomembne za ohranjanje in krepitev zdravja,
• spoznal naloge medicinske sestre pri promociji zdravja,
• spoznal različne pedagoške, andragoške in didaktične teorije in jih uporabljal v različnih pristopih v zdravstveni vzgoji pacienta,
• razumel kazalnike zdrave prehrane odraslega kot varovalne prehrane, vlogo in pomen hrane in vseh hranilnih snovi v različnih življenjskih obdobjih ter motnje v presnovi,
• spoznal različne dietne vrste prehrane, dietna in fermentirana živila pri posameznih obolenjih,
• spoznal sistem HACCP.
Vsebina
Predavanja:
• Zdravje:
- vidiki zdravja za družbeno skupnost,
- promocija zdravja in njene značilnosti,
- aktivnosti za spodbujanje zdravja,
- vplivi obnašanja posameznika na zdravje,
- vpliv prehrane na zdravje posameznika,
- značilnosti prehrane na zdravega in bolnega posameznika.
• Nacionalni projekt promocije zdravja in preprečevanja kroničnih bolezni.
• Naloge medicinske sestre v prizadevanju za izboljšanje zdravja in njena vloga v strategiji »Zdravje za vse za 21. stoletje«.
• Pedagogika in andragogika.
• Zdravstvena vzgoja:
- cilji in namen zdravstvene vzgoje,
- ravni in pristopi v zdravstveni vzgoji,
- zdravstvena vzgoja v procesu zdravstvene nege,
- oblike in metode dela pri zdravstveni vzgoji,
- učna sredstva in pripomočki,
- področja delovanja zdravstvene vzgoje,
- motivacija in komunikacija v zdravstveni vzgoji.
• Zdravstvena vzgoja in pouk:
- didaktika in njene naloge,
- vsebina izobraževanja,
- organizacija pouka in priprava zdravstvenega vzgojitelja na pouk,
- medicinska sestra kot predavateljica,
- medicinska sestra kot demonstratorka,
- medicinska sestra kot svetovalka.
• Zdrava prehrana, njeni kazalniki in mediteranski tip prehranske piramide, prehrana kot dejavnik tveganja pri nastanku kroničnih socialnih bolezni.
• Beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati v prehrani; pomen vitaminov, mineralov, vode in vlaknin v prehrani.
• Prehrana v nosečnosti, prehrana doječnice, dojenčka, prehrana v različnih življenjskih obdobjih.
• Vrste prehrane glede na vrsto živil, hranilni sestav in konzistenco hrane; uporaba aditivov v prehrani.
• Sistem HACCP in vloga zdravstvene nege v verigi zagotavljanja varnosti živil.
• Dietna živila in funkcionalna živila v prehrani. Funkcionalne motnje prehrane in psihične motnje prehrane (motnje hranjenja).
• Ocena prehranjenosti bolnika – varovanca: prehranska anamneza, indeks telesne mase, meritev obsega pasu, izračunavanje dnevnih energijskih potreb posameznika, testi prehranjenosti – NRS 2002.
• Enteralna prehrana: vrste formul, indikacije, načini dovajanja enteralne hrane.
Seminarji:
• Izdelava učne enote za zdravstveno-vzgojni nastop.
• Uporaba ustreznih oblik in metod dela ter izbira in izdelava učnih sredstev.
Klinične vaje:
• Priprava in izvedba samostojnega zdravstveno-vzgojnega nastopa pod vodstvom mentorja skupini ali posamezniku.
• Načrtovanje hrane in določitev dnevnih energijskih in hranilnih potreb posameznika.
Metode poučevanja in učenja
Predavanja, seminarji, raziskovalni seminarji, projektno delo, individualne naloge, vodeni individualni študij, prikaz primera, sodelovalno učenje – poučevanje, nastopi.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Študent bo po zaključku učne enote sposoben:
• opisati in pojasniti dejavnike povezane z zdravjem,
• opisati in ponazoriti naloge medicinske sestre pri promociji zdravja,
• ločiti zdravstveno vzgojo in promocijo zdravja, njuno povezanost in različnost,
• sestaviti zdravstveno-vzgojno učno enoto in jo predstaviti skupini,
• načrtovati zdravo varovalno prehrano v vseh življenjskih obdobjih, poznati prehranjevanje dojenčka in otroka, pojasniti posebnosti prehranjevanja v nosečnosti in med dojenjem,
• pripraviti pacienta na hranjenje, izvajati hranjenje in individualno obravnavati prehranske potrebe pri različnih obolenjih,
• načrtovati celodnevno prehrano v različnih življenjskih obdobjih.
Temeljni literatura in viri
Obvezna:
• Hoyer, S. (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
• Zaletel-Kragelj, L. , Eržen, I. , Premik, M. (2011). Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje.
• Poličnik, R., Hlastan Ribič, C., Bavcon M. 2018. Zdrava prehrana. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje
• Rotovnik Kozjek, N., Kogovšek, K., Oražem, M., Jordan, T., Božič, T., Blaž Kovač, M., Peklaj, E., Gabrijelčič Blenkuš, M., 2018. Klinična prehrana 1. 1.izd. Ljubljana: Slovensko združenje za klinično prehrano in Ministrstvo za zdravje
Priporočena:
• Coutsaftiki, D., Fathers C.P. (2017). Health promotion and public health for nursing students. 3rd ed. - Thousand Oaks: Sage; London: Learning Matters.
• Sharma, M. (2017). Theoretical foundations of health education and health promotion. 3rd ed. - Burlington, MA : Jones & Bartlett Learning.
• Marshall, L.C. (2016). Mastering patient and family education: a healthcare handbook for success. 1st ed. - Indianapolis (In.) : Sigma Theta Tau International.
• Cross, R., Warwick- Booth, L., Rowlands, S., Woodall, J., ONeil, I., Foster, S. (2021). Health promotion Global principles and practice. 2nd ed.
• Dudek, S. (2022). Nutrition Essentials for Nursing Practise. 9th ed. –Philadelphia: Wolters Kluwer.
• Langley, Evans, S. (2021). Nutrition, Health and Disease a lifespan approach. Wiley Blackwell.
• Katz, D., Yeh, M. C., Levitt, J., Essel, D. K., Joshi, S., Friedman, R.S.C. (2022). Nutrition in Clinical Practise. 4-th ed. –Philadelphia: Wolters Kluwer.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Obvezna prisotnost na kliničnih vajah.
Podrobnosti o izvedbi in ocenjevanju Aktivno sodelovanje na kliničnih vajah se oceni z opravil / ni opravil.
Opravljeni seminarji so pogoj za pristop na klinične vaje, opravljene klinične vaje so pogoj za pristop k izpitu.
Predmet se zaključi s pisnim izpitom.
80 % ocene predstavlja pisni izpit. Promocija zdravja (40 %), prehrana in medicinska dietetika (40 %), 20 % ocene predstavlja predstavitev seminarske naloge Vsak delež ocene mora biti pozitiven. Pisni izpit se piše v celoti.
Za pozitivno oceno na pisnem izpitu mora študent doseči vsaj 55 % vsakega dela izpita.
