SLO | EN

Cilji in kompetence

Študent bo sposoben: • poznati temeljna načela uravnotežene, varovalne in varne prehrane; • razumeti temeljne principe promocije zdrave prehrane in prehrane v javnem zdravju; • določiti dejavnike prehranskih navad in jih povezati s posameznimi, socialnimi, kulturnimi in ekonomskimi dejavniki; • opisati najpomembnejše javno zdravstvene probleme na področju prehrane; • poznati značilnosti različnih prehranskih režimov; • razpravljati o vlogi in vplivu različnih političnih dokumentov, mednarodnih pobud in predpisov ter privatnega sektorja na prehrano v javnem zdravju: • poiskati in zbrati relevantno gradivo s področja prehranske epidemiologije in javnega zdravja.

Vsebina

Teoretične osnove načel uravnotežene, varovalne in varne hrane. Osnovni pojmi in teoretična načela prehrane v javnem zdravju. Prehranski režimi kot varovalni dejavnik oz. dejavnika tveganja pri nastanku različnih bolezni in motenj. Vpliv javnih politik, zasebnega sektorja, podnebnih sprememb na dostopnost zdravih izbir in trajnostno oskrbo s hrano. Prehranske javnozdravstvene intervencije ter njihovo načrtovanje. Teoretični in praktični vidiki prehranske ocene. Temeljna področja in principi izvajanja prehranske in gibalne politike v Sloveniji. Prehranska epidemiologija in metode raziskovanja.

Metode poučevanja in učenja

Predavanja (avditorna in učenje na daljavo) Seminarske vaje

Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje

Študent bo pri svojem znanstvenem in strokovnem delovanju povečal poznavanje, primerljivost in širino koncepta prehrane v javnem zdravju. Pri tem bo znal uporabiti na dokazih temelječe principe in teorije pristopov ter delovanja. Znanje in razumevanje: Študent bo ob zaključku te učne enote sposoben: • analizirati in sintetizirati okoljske in druge psihosocialne dejavnike ter ukrepe na prehrano vedenje; • prepoznati in obvladati varovalne dejavnike in dejavnike tveganja v povezavi s prehrano; • kritično presojati prakse različnih deležnikov na področju prehrane v javen zdravju; • neodvisno oceniti in izdelati celosten pristop prehranske intervencije v javnem zdravju za promocijo zdravja in preprečevanje bolezni; • kritično oceniti raziskovalno literaturo in na dokazih temelječe prakse.

Temeljni literatura in viri

Obvezna / Mandatory: Gibney, M.J., Margetts, M.B., Kearney, J.M., Arab L. (Eds). Public Health Nutrition. Oxford, England: Blackwell Publishing, 2004. Diet, nutrition, and the prevention of chronic diseases: report of a joint WHO. (2003). Geneva: World Health Organization. Priporočena / Recomended: Whitney, E.N., Cataldo, C.B., Rolfes, S.R. (2006). Understanding normal and clinical nutrition. West/Wadsworth, 7. Izd. WHO Europe. WHO European action plan for food and nutrition policy 2007-2012. Kopenhagen: WHO. 2007. WHO, Fifty-seventh world health assembly Global strategy on diet, physical activity and health: Fifty-seventh world health assembly, WHA57.17 Geneva: 2004 Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. (2016). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. Gregorič, M, Blaznik, U, Fajdiga Turk, V, et al. (2019). Različni vidkiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije v starosti od 3 mesecev do 74 let. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje Willett, W. (2013). Nutrition epidemiology. 3rd ed. Oxford University Press.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za pristop k izpitu je opravljena seminarska naloga. Na seminarskih vajah je potrebna 80 % udeležba (prisotnost se preverja).

  • doc. dr. MATEJ GREGORIČ

  • Pisni izpit: 80
  • Seminarska naloga: 20

  • : 25
  • : 20
  • : 135

  • slovensko
  • slovensko

  • ZDRAVSTVENA NEGA (JAVNO ZDRAVJE) - 2.