Cilji in kompetence
Cilji izbraževanaj za človekove pravice sledijo seznanjanje študenta s/z:
• temeljnimi in izhodiščnimi pravicami in svoboščinami,
• temeljnimi procesnimi jamstvi,
• osebnostnimi pravicami in svoboščinami,
• političnimi pravicami in svoboščinami,
• ekonomskimi in socialnimi pravicami,
• pravicami narodnih skupnosti.
Po zaključenem izobraževanju bo študent poznal človekove pravice, kaj jih definira in kako so varovane.
Vsebina
Dostojanstvo človeka, neodtujljive pravice do svobode, pravičnosti in miru na svetu in ker je nujno, da se človekove pravice zavarujejo z močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje.
Državljanske vojne devetdesetih in po 11. septembru 2011, človekove pravice – kakor posamezniki radi poudarjajo – niso civilna možnost rešitve, temveč so trezno izhodišče svobodnega, pravičnega, solidarnega in mirnega sobivanja posameznikov družbe, organizirane na ravni države in/ali konfederacij, svetovnih religij in kulutur družbe, ki vse bolj postaja globalna.
Pri tem je pomembno izhodišče v pravici do izobraževanja in pravica v izobraževanju, kot socipedagoško postopanje pri varovanju otrokovih pravic, pravic mladostnikov, pravic odraslih, pravic v izobraževanju za poklice in pravic skupin civilne družbe.
Program izobraževanja predvideva naslednja področja:
• pojem in sistem človekovih pravic (zgodovinski razvoj in ustavno definiranje kot pravico, ki presega ustavnost, saj ustava more le evidentirati in zagotavljati človekove pravice);
• virov in filozofije človekovih pravic med zavedanjem in iznajdevanjem (Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Islamske konvencije o človekovih pravicah, ...);
• človekove pravice kot temeljne in izhodišče pravice in svoboščine (dostojanstvo, svoboda in enakost);
• človekove pravice in temeljna procesna jamstva (pravica do pravnega sredstva, pravica do sodnega varstva, pravica do enakega varstva pravic in povračila škode);
• osebnostne pravice in svoboščine (pravica do telesne in duševne celovitosti, dostojanstvo in zasebnost, nedotakljivost, svoboda izražanja, svoboda gibanja, varstvo osebnih podatkov, svoboda vesti in mnenj in njihovega širjenja);
• politične pravice in svoboščine (pravica pri opravljanju javnih zadev, pravica do zbiranja in združevanja, volilna pravica, pravica do peticije in pribežališča, ekonomske pravice – zasebna lastnina, svoboda dela, socialne pravice, družinske pravice – zakonska zveza in družina; pravica do izobraževanja, izražanje narodnostne in verske pripadnosti);
• pravice iz gospodarskih in socialnih razmerij (pravice vezane na delo, lastnino in varstvo dobrin);
Metode poučevanja in učenja
Predavanja.
Samostojno delo.
Seminarska naloga.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Znanje in razumevanje:
Po zaključenem izobraževanju za človekove pravice bo študent na osnovi teoretičnih spoznanj ob primerih iz prakse:
• pojasnil zgodovinska izhodišča človekovih pravic (človekova pravica je nadustavna pravica – ustava pravice evidentira in omogoča, jih pa ne daje);
• razlikoval med rabo in zlorabo človekovih pravic in se izognil indoktrinaciji le-teh;
• razložil izhodišča človekovih pravic v različnih kulturnih, gospodarskih in verskih okoljih;
• na podlagi primerov pojasnil, kako varovati in se zavedati človekovih pravic v svojem osebnem in profesionalnem življenju.
Temeljni literatura in viri
Temeljni viri:
Splošna deklaracija človekovih pravic, http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/.
Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Zakonodaja-ki-ni-na-PISRS/Kulturna-raznolikost/7608282671/Konvencija-o-odpravi-vseh-oblik-diskriminacije-zensk.pdf.
Konvencija o otrokovih pravicah, http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/konvencija-o-otrokovih-pravicah-ozn/#c69.
Mednarodni pakt o ekonomskih in socialnih pravicah, http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/mednarodni-pakt-o-ekonomskih-socialnih-in-kulturnih-pravicah/#c67.
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/mednarodni-pakt-o-drzavljanskih-in-politicnih-pravicah/#c68.
Lisitna Evropske Unije o temeljnih pravicah, http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/word/Temeljni_dokumenti_VCP/Listina_EU_o_temeljnih_pravicah.pdf.
Temeljna literatura:
Wolfgang Benedek, Understanding Human Rights, Manual on Human Rights Education, NWV Wien-Graz 2006.
Volker Lenhart (Volker Druba, Katarina Batarilo), Pädagogik der Menschenrechte, 2. dopolnjena izdaja, Wiesbaden 2006.
Človekove pravice, izobraževanje, spletna stran: www.ifzip.si/Filozofija
Dodatna literatura:
Claus Dieter Beiter, The Protection of the Right to Education by International Law. International Studies in Human Rights. Leiden. Boston. 2006.
Heidi Biseth, Halla B. Holmarsdottir (Eds.), Human Rights in the Field of Comparative Education. Comparative and International Education: A Diversity of Voices. Rotterdam. Boston. Taipei. 2013.
Brigitte Hamm, Menschenrechte. Ein Grundlagenbuch. Laske*Budrich, Opladen 2003.
Conelia Roux (Ed.), Safe Spaces. Human Rights Education in Diverse Contexts. Rotterdam. Boston. Taipei. 2012.
Michaela Wittinger. Christentum, Islam, Recht und Menschenrechte. Spannungsfelder und Lösungen. Wiesbaden. 2008.
Marie-Benedicte Dembour, Who Believes in Human Rights? Reflection on the European Convention. Cambridge. 2006.
Franc Grad, Igor Kaučič, Saša Zagorc, Ustavno pravo, Ljubljana 2018, XI. Poglavje, Splošno o pravicah in svoboščinah čoveka in državljana, str. 712-850.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Poznavanje študijskega področja, za katerega se študent izobražuje, da bo mogel glede na naravo izzivov svojega bodočega profesionalnega dela kritično presojati raven upoštevanja oz. neupoštevanja človekovih pravic.
