Cilji in kompetence
Študente usposobiti, da se kritično opredelijo do kriminoloških teorij in njihove praktične vrednosti ter pridobijo temeljno znanje o penologiji, kaznovalnem sistemu in različnih oblikah izvrševanja kazenskih sankcij.
Vsebina
Kriminaliteta in kriminologija
-opredelitev kriminologije
-predmet kriminologije
-zgodovinski razvoj kriminologije
-raziskovalne metode v kriminologiji
Merjenje kriminalitete
-uradna statistika o kriminaliteti
-nacionalne (viktimizacijske) študije o kriminaliteti
Klasifikacije kriminoloških teorij
Biološke teorije
-dednost in kriminaliteta
-konstitucijske teorije
-okvare centralnega in avtonomnega živčnega sistema
Psihološke teorije
Sociološke teorije o kriminaliteti in vzrokih prestopništva
-teorije pritiska
-nadzorstvene teorije
-teorije konflikta in radikalne teorije
-teorije kulturne odklonskosti
-teorije simboličnega interakcionizma
Pojavne oblike o kriminaliteti
-kategorije kaznivih dejanj
-tipologije storilcev kaznivih dejanj
-pomen fenomenoloških shem
Penologija kot znanost o izvrševanju kazni: pojem, predmet, vsebina, razvoj, dosežki
Mednarodni akti in njihov vpliv na razvoj penologije in izvrševanje zaporne kazni
Sistemi izvrševanja zaporne kazni v preteklosti in danes
Razvoj in dosežki slovenske penologije
Namen in zgodovina kaznovanja ter novejša stališča o namenu kaznovanja
Povezanost penologije z drugimi znanostmi
Metode poučevanja in učenja
Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, diskusij, vaj, študij primerov, individualnih projektov, skupinskega dela in individualnih konzultacij s predavateljem. Docent bo s študenti izvedel vaje in študijske obiske institucij.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Predmet študentom poda znanje o teoretičnih in praktičnih konceptih kriminologije in penologije.
Študenti spoznajo prevladujoče kriminološke teorije, kriminološko in penološko raziskovanje ter primere iz kazenskopravosodne prakse v Sloveniji in po svetu.
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
Skozi predavanja, vaje in individualno delo študenti razvijejo veščine, ki so potrebne tako za razumevanje kriminalitete kot tudi za razumevanje položaja obsojencev v kazenskem pravosodju.
Temeljni literatura in viri
• Meško, G. (2016). Kriminologija. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
• Meško, G. (1997). Družinske vezi na zatožni klopi? Ljubljana: Educy.
• Meško, G. in Hacin, R. (2021). Osnove kriminologije s penologijo: študijsko gradivo. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
• Eman, K. in Hacin, R. (2021). Uvod v kartiranje kriminalitete (1.izd.). Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba.
• Članki iz revij:
o Revija za kriminalistiko in kriminologijo;
o Varstvoslovje;
o Teorija in praksa;
o Socialna pedagogika;
o Socialno delo.
• Raziskave Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
• Raziskave Inštituta za varstvoslovje na Fakulteti za varnostne vede UM.
• Letna poročila Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij.
• Brinc, F. (1994). Dosežki in težave penologije v Sloveniji. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 45(4), 299–310.
• Brinc, F. (1997). Družbeno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 48(4), 357–373.
• Meško, G., Fields, C. B. in Smole T. (2011). A concise overview of penology and penal practice in Slovenia: the unchanged capacity, new standards, and prison overcrowding. The Prison Journal, 91(4), 398–424.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Temeljno znanje osnov sociologije.
Opombe
Obveznosti študentov: Študent v okviru predmeta sodeluje na predavanjih in vajah ter opravi pisni izpit. Pogoj za pristop k izpitu so opravljene vaje in minimalna 80 % udeležba na vajah.
Obisk policijske postaje.
Obisk probacijske službe.
