Cilji in kompetence
Študente usposobiti, da se kritično opredelijo do kriminoloških teorij in njihove praktične vrednosti ter pridobijo temeljno znanje o penologiji, kaznovalnem sistemu in različnih oblikah izvrševanja kazenskih sankcij.
Vsebina
Kriminaliteta in kriminologija
-opredelitev kriminologije
-predmet kriminologije
-zgodovinski razvoj kriminologije
-raziskovalne metode v kriminologiji
Merjenje kriminalitete
-uradna statistika o kriminaliteti
-nacionalne (viktimizacijske) študije o kriminaliteti
Klasifikacije kriminoloških teorij
Biološke teorije
-dednost in kriminaliteta
-konstitucijske teorije
-okvare centralnega in avtonomnega živčnega sistema
Psihološke teorije
Sociološke teorije o kriminaliteti in vzrokih prestopništva
-teorije pritiska
-nadzorstvene teorije
-teorije konflikta in radikalne teorije
-teorije kulturne odklonskosti
-teorije simboličnega interakcionizma
Pojavne oblike o kriminaliteti
-kategorije kaznivih dejanj
-tipologije storilcev kaznivih dejanj
-pomen fenomenoloških shem
Penologija kot znanost o izvrševanju kazni: pojem, predmet, vsebina, razvoj, dosežki
Mednarodni akti in njihov vpliv na razvoj penologije in izvrševanje zaporne kazni
Sistemi izvrševanja zaporne kazni v preteklosti in danes
Razvoj in dosežki slovenske penologije
Namen in zgodovina kaznovanja ter novejša stališča o namenu kaznovanja
Povezanost penologije z drugimi znanostmi
Metode poučevanja in učenja
Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, diskusij, vaj, študij primerov, individualnih projektov, skupinskega dela in individualnih konzultacij s predavateljem. Docent bo s študenti izvedel vaje in študijske obiske institucij.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Predmet študentom poda znanje o teoretičnih in praktičnih konceptih kriminologije in penologije.
Študenti spoznajo prevladujoče kriminološke teorije, kriminološko in penološko raziskovanje ter primere iz kazenskopravosodne prakse v Sloveniji in po svetu.
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
Skozi predavanja, vaje in individualno delo študenti razvijejo veščine, ki so potrebne tako za razumevanje kriminalitete kot tudi za razumevanje položaja obsojencev v kazenskem pravosodju.
Temeljni literatura in viri
- Eman, K. in Hacin, R. (2021). Uvod v kartiranje kriminalitete (1. izd.). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba.
- Erčulj, V. in Meško, G. (2022). Fear of crime – measurement of fear of ordinary crimes and fear of crimes in cyberspace. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 73(4), 308–318.
- Meško, G. (1997). Družinske vezi na zatožni klopi? Educy.
- Meško, G. (2016). Kriminologija. Fakulteta za varnostne vede.
- Meško, G. (2023). Raziskovalno delo Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru v zadnjih petdesetih letih (1973–2023). Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 74(1), 5–21.
- Meško, G. in Hacin, R. (2021). Osnove kriminologije s penologijo: študijsko gradivo. Fakulteta za varnostne vede.
- Meško, G. in Hacin, R. (2023). Samozaznava legitimnosti policistov in pravosodnih policistov v Sloveniji v treh časovnih obdobjih: primerjalna študija. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 74(2), 137–150.
- Meško, G. in Urbas, V. (2021). Delo policije na področju preiskovanja kriminalitete v Sloveniji v času covida-19 s poudarkom na prvem valu epidemije covida-19 spomladi 2020. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 72(1), 21–35.
- Meško, G., Eman, K. in Hacin, R. (2022). Kompetence in usposabljanje zaporskih delavcev: študija v slovenskih zaporih. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 73(3), 233–248.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Temeljno znanje osnov sociologije.
Podrobnosti o izvedbi in ocenjevanju /
