Cilji in kompetence
Študenti se pri predmetu seznanijo z nastankom in razvojem Evropske unije ter spoznajo proces oblikovanja varnostne politike Evropske unije.
Pri tem spoznajo ukrepe in organiziranost mednarodne skupnosti za preprečevanje varnostne ogroženosti.
Študenti spoznajo vsebinska izhodišča politike priseljevanja, azilnega sistema in prostega gibanja oseb v EU ter strateški koncept in ukrepe za zatiranje organizirane kriminalitete in institucije, ki podpirajo policijsko in pravosodno sodelovanje v EU.
Vsebina
• Zgodovinske okoliščine nastanka in razvoja Evropske unije, organiziranost in vloga institucij, pravni red EU
• Izhodišča skupne zunanje in varnostne politike EU ter pravosodja in notranjih zadev
• Varnostna strategija EU: načela in strateške smernice
• Prosto gibanje oseb, azilni sistem in politika priseljevanja EU
• Pravosodno, policijsko in carinsko sodelovanje članic EU
• Ukrepi EU za preprečevanje in zatiranje organizirane kriminalitete
• Vloga globalnih in regionalnih mednarodnih politično-varnostnih organizacij in mednarodnih pobud pri preprečevanju in zatiranju posameznih oblik ogroženosti mednarodne skupnosti: OZN, OVSE, NATO, Svet Evrope itd.
Metode poučevanja in učenja
Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, vaj, diskusij, študij primerov, individualnih projektov in individualnih konzultacij s predavateljem.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Znanje in razumevanje:
Predmet študentom zagotovi razumevanje in uporabo teoretičnih in praktičnih spoznanj na področju organizacije in delovanja Evropske Unije ter mednarodnega varnostnega sodelovanja drugih politično-varnostnih organizacij pri zatiranju mednarodne kriminalitete in drugih virov ogrožanja.
Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Skozi študijo primerov in samostojno delo na vajah študenti razvijejo sposobnosti kritične analize vsebinskih izhodišč za vzpostavitev pravosodnega, policijskega in carinskega sodelovanja pri zatiranju kriminalitete ter sposobnosti ocenjevanja tveganj (ogroženosti) mednarodne skupnosti.
Temeljni literatura in viri
- Kalin Golob, M., Grizold, A. (2017). Obrambna prvina nacionalne varnosti Slovenije v primežu obveščevalno-varnostne službe, politike in medijev. Teorija in praksa: revija za družbena vprašanja, 54 (1), str. 92-111, 189-190.
- Furman, R., Meško, G. in Sotlar, A. (2012). Mehanizmi policijskega sodelovanja za zagotavljanje notranje varnosti v Evropski uniji. Varstvoslovje, 14(1), 5-41.
- Grizold, A. (2005). Slovenija v spremenjenem varnostnem okolju (izbrana poglavja). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
- Jeglič, P. (2010). Institucionalna zgradba, pravni red in proces sprejemanja odločitev v okviru EU (Študijsko gradivo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
- Jeglič, P. (2008). Skupni temelji imigracijske politike EU (Študijsko gradivo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
- Jeglič, P. (2009). Strategija in ukrepi EU v boju proti organizirani kriminaliteti (Študijsko gradivo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
- Sotlar, A. (2008). Od globalne varnosti do individualne (ne)varnosti. Delo in varnost, 53(6), 8-16.
- Strategija notranje varnosti za Evropsko unijo (2010).
- Strategija sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah (Ur. l. RS, št. 19/2010)
- Ustanovna listina Združenih narodov. Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, (1/14).
- Lizbonska pogodba (2007). Pridobljeno na http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:12007L/TXT&from=en
- Severnoatlanska pogodba/Washingtonska pogodba (1949). Pridobljeno na (SLO) http://nato.gov.si/slo/dokumenti/severnoatlantska-pogodba/ ali http://www.nato.int/cps/cs/natohq/official_texts_17120.htm?selectedLocale=en
- Statut Sveta Evrope (Londonska pogodba) (1949). Pridobljeno na http://www.svetevrope.si/sl/dokumenti_in_publikacije/konvencije/001/
- Helsinška sklepna listina (1975). Pridobljeno na http://www.osce.org/helsinki-final-act
- Uradne spletne strani NATO, Svet Evrope, OZN in OVSE
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Ni posebnih pogojev.
Opombe
Obveznosti študentov:
študent v okviru predmeta opravi pisni izpit in obiskuje vaje. Najmanj 80 odstotna udeležba na vajah je pogoj za pristop k pisnemu izpitu.
