Cilji in kompetence
Študenti se pri predmetu seznanijo s temeljnimi pojmi z obveščevalno-varnostnega področja, zgodovinskim razvojem te dejavnosti, funkcijami, zvrstmi, strukturnimi spremembami, načeli organiziranja in metodami delovanja. Poleg tega se seznanijo z nekaterimi konkretnimi obveščevalno-varnostnimi sistemi ter z oblikami in načini nadzorstva nad obveščevalno-varnostnimi službami.
Pridobljena znanja so pomembna za kritično družboslovno razumevanje in ocenjevanje sodobnih obveščevalno-varnostnih služb in sistemov ter njihovega pomena v okviru nacionalnega varnostnega sistema, poleg tega pa dajejo ustrezne strokovne podlage za organiziranje, vodenje, izvajanje in nadziranje tovrstne dejavnosti.
Vsebina
Temeljni pojmi
- obveščevalna dejavnost
- obveščevalni ciklus
- obveščevalna služba
- obveščevalni sistem
- varnostna dejavnost
- vohunstvo
- tajnost
Zgodovinski razvoj obveščevalno-varnostne dejavnosti
Zvrsti obveščevalne dejavnosti
Funkcije obveščevalnih služb
Povezave med obveščevalnimi službami in političnimi sistemi, klasifikacija tipov razmerij
Načela in oblike organiziranja sodobnih obveščevalnih služb in obveščevalno-varnostnih sistemov
Naloge obveščevalno-varnostnih služb glede na cilje
Metode dela obveščevalno-varnostnih služb
- posebne metode in sredstva delovanja
- koriščenje legalnih in pollegalnih možnosti
- neobveščevalna dejavnost obveščevalnih služb
- druge metode
Obveščevalno varnostni sistem ZDA in Kanade
Obveščevalno varnostni sistemi v Evropi in EU
Obveščevalno varnosti sistemi v Aziji
Obveščevalno varnostni sistemi Južne Amerike
Obveščevalno-varnostni sistem Republike Slovenije
- kratek zgodovinski razvoj
- subjekti sodobnega sistema
- pravne osnove delovanja
- nadzor nad zakonitostjo dela
Nadzorstvo nad obveščevalno-varnostnimi službami v sodobnih demokracijah
Študije konkretnih primerov organiziranja in delovanja obveščevalno-varnostnih služb.
Metode poučevanja in učenja
Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, razprav, predavanj gostujočih predavateljev in priznanih strokovnjakov s tega področja, obravnave študije primerov, individualnih projektov, skupinskega dela ter individualnih konzultacij s predavateljem.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Znanje in razumevanje:
Študenti skladno s cilji predmeta pridobijo teoretična znanja s področja obveščevalno-varnostnih sistemov. Razvijejo tudi veščine analiziranja dogodkov v globalnem varnostnem prostoru, ki so povezani z delovanjem teh sistemov. Po končanem študiju predmeta študenti razumejo vlogo in pomen obveščevalno-varnostnih sistemov v sodobnem svetu ter tendence njihovega spreminjanja.
Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Za uspešno delo pri predmetu mora študent imeti dobro znanje s področja asimetričnih groženj v varnostnem prostoru, globalne varnostne arhitekture, nacionalno-varnostnih sistemov, človekovih pravic, osnove organizacijskih teorij, evropskih in transatlantskih integracij.
Temeljni literatura in viri
Podbregar I. et al. (2012). Obveščevalno varnostna dejavnost. Ljubljana: FVV.
Polmar, N., Allen T.B. (1999). The Encyclopedia of Espionage. Moskva: Kronpress.
Clark, R.M. (2007): Intelligence Analysis: A target Centric Approach. Washington d.c.: CQ Press.
Lustarten, L.in Leight, I. (1994). . In from the Cold: National Security and Parliamentary Democracy. Oxford, UK: Clarendon Press, 1994.
Podbregar, I. in Ivanuša, T. (2010). Javni viri in analitika v obveščevalni dejavnosti. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 61 (2), 191-198.
Richelson, J. (1988). Foreign Intelligence Organizations. Massachusetts: Ballinger Publishing Company.
Anžič, A. (2001). Parlamentarno nadzorstvo - kakšno in kdaj? V M. Pagon, Drugi slovenski dnevi varstvoslovja, Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola.
Anžič, A. in Golobinek, R. (2003). Slovenski model parlamentarnega nadzorstva nad obveščevalnimi in varnostnimi službami. Teorija in praksa: družboslovna revija, 40 (6), 1058-1073.
Izbor najnovejših člankov s področja obveščevalno varnostne dejavnosti.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Posebnih pogojev za vključitev v delo pri predmetu ni, za uspešno delo pa morajo študenti poznati osnove s področja varnostnih sistemov.
