Cilji in kompetence
Študent bo:
• spoznal racionalno ravnanje in upravljanje z nosečnico, partnerji, pacienti ter bo sposoben prepoznati pomen motivacije pri delu s pacienti za uspešno reševanje problemov,
• spoznal pomen in koristnost participacije pacientov v zdravstveni/babiški negi in najbolj sprejemljive prijeme pri reševanju konfliktov in sporov s pacienti in svojci,
• spoznal odnos postmoderna družba-bolezen-medikalizacija-nataliteta-nosečnost-porod-kontracepcija -načrtovanje potomstva.
Vsebina
Sociološki pristopi pri raziskovanju zdravja, bolezni in z zdravjem povezanih vedenj (ne)zdravih življenjskih) stilov.
Povezanost Sociologija zdravja in bolezni z disciplinami medicine, sociologije, izobraževanja, socialno gerontologijo, družine , psihologije, javnega zdravja idr.)
Družbena konstrukcija zdravja in bolezni, različni modeli zdravja (tradicionalni, komplementarni, alternativni).
Medikalizacija (vloga, vrste, posledice).
Medikalizacija in demedikalizacija nosečnosti in poroda; deviantno vedenja/stanje kot ciklična fenomena.
Družbeno-ekonomske teorije neenakosti na področju zdravja obolevnosti in umrljivosti ter družbenih razlik (glede na spol, raznolikost, invalidnost, spolnost, ki vplivajo na zdravje).
Sociološke teorije o zdravju obolevnosti, bolezni, vlogah, vrednotah idr.(Foucault, Parsons, Turner, Adam, Sontag, Palmer, Annandal, Goffman, Aasen idr.).
Boorseva opredelitev dimenzij bolezni.
Kulturni pomen zdravja, bolezni, smrti, spolnosti, poroda in zdravja žensk v postmoderni družbi; umrljivost otrok in mater.
Družbeni dejavniki zdravja in razlage družbenih neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenj;
Socio-ekonomski status kot dejavnik neenakosti v zdravju.
Družba, zdravje, bolezen, načrtovanje rojstva, nosečnost, abortus in stigma.
Vpliv družbene in kulturne pogojenosti na (ne)zdrav življenjski slogi nosečnic (prehrana, telesna dejavnost, odvisnosti idr.).
Demografske spremembe, sociološke teorije načrtovanja potomstva, kontracepcije, staranja, umiranja in smrti.
Odloženo starševstvo, vzroki in posledice; novodobne reproduktivne tehnike; tveganja, posledice.
Vrednote, etična vprašanja in procesi v sodobni zdravstveni negi, s posebnim ozirom na babiški negi.
Porod kot družbeni in osebni fenomen; kultura porodne pomoči bolnišničnih in terenskih babic skozi perspektivo kreativnosti in improvizacije; humanizacija poroda, porod na domu .
Različnih modeli dela z nosečnicami, partnerji, družino; obveščanje, družinska kultura.
Organizacija zdravstvenega varstva; s posebnim poudarkom na varstvu nosečnic, porodnic, novorojenčkov.
Poklici v zdravstveni negi; s posebnim poudarkom na babici, ginekologu in porodničarju; profesionalizacija poklica.
Pogledi žensk v rodni dobi na dolgotrajno nosečnost in izvajanje poroda; naravni, umetni porod; zaupanje v zdravstvene institucije
Množični mediji, nosečnost, porod, skladnost in odpornost na medicinsko prevlado v ženskih poročilih o nosečnosti.
Družbeni vidiki porodnih praks tradicionalnih porodnih spremljevalcev v razvitih državah s sklicevanjem na druge države v razvoju.
Metode poučevanja in učenja
Predavanje, seminarji, konzultacije, skupinska oblika dela, individualna oblika dela; branje in tolmačenje virov, individualne naloge, projektno delo, refleksivno poučevanje/učenje.
Predavanja.
AV predstavitve.
Obravnava primerov iz prakse.
Razprave.
Predstavitve samostojnih/skupinskih izdelkov.
Aktivno delov v skupinah.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Študent bo po zaključku učne enote sposoben:
• pojasniti in razložiti kulturni pomen načrtovanja družine, nosečnosti, poroda, zdravja, bolezni, smrti in drugih družbenih pojavov v povezavi z zdravstveno nego in babištvom,
• oceniti in razložiti vplive družbene in kulturne pogojenosti za (ne)zdrav življenjski slog nosečnic, porodnic, žena v fertilnem obdobju, družbi,
• identificirati in opisati sociološko-demografske teorije, nosečnosti in poroda, umiranja in smrti ter znal pojasniti demografske spremembe v družbi,
• razložiti spremenjeno vlogo zdravstvenih delavcev v babištvu v multikulturni postmoderni družbi.
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
Študent je usposobljen prepoznati družbeno konstruirane pojave zdravja, bolezni in zdravljenja, aplikacije zdravega življenjskega stila in postopkov v času različnih stadijih bolezni ter doume vlogo medicinske sestre, bolnika in drugih deležnikov v zdravstvenem sistemu.
Temeljni literatura in viri
• Goriup, J, Lahe, Danijela. Poglavja iz socialne gerontologije: [znanstvena monografija], (Zbirka Znanstvene monografije). 1. natis. Maribor: AMEU - ECM, Alma Mater Press, 2018.
• White.K. Sociology of Health and Illnes. Sage Publication, 2017.
Priporočena:
• Bezenšek,J.;Barle,A.: Poglavja iz sociologije medicine,, Maribor, Medicinska fakulteta ,2007.
• Lavrič, M .( 2015). Porod. In: Lavrič M, ur. Porodništvo. Celje: VZŠ,102-4.
• Pajntar M, Lučovnik M (2015). Normalni porod. In: Pajntar M, Novak Antolič Ž,Lučovnik M, ured. Nosečnost in vodenje poroda. Ljubljana: Medicinski razgledi, 210-23.
• Aktualna literatura s področja sociologije zdrabja in bolezni.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Uspešno opravljen seminar in predstavitev seminarskega dela je pogoj za pristop k izpitu.
Opombe
Pisni izpit (esejska in problemsko zasnovana vprašanja).
Seminarsko delo (pozitivna ocena je pogoj za pristop k pisnemu izpitu).
Da je končna ocena učne enote pozitivna, mora biti vsak posamezni sklop ocene pozitiven.
