Cilji in kompetence
Študent bo:
• spoznal vrednote in determinante zdravja, naloge posameznika, družine, lokalne skupnosti in družbe pomembne za ohranjanje in krepitev zdravja,
• spoznal naloge medicinske sestre pri promociji zdravja,
• spoznal različne pedagoške, andragoške in didaktične teorije in jih uporabljal v različnih pristopih v zdravstveni vzgoji pacienta
• razumel kazalnike zdrave prehrane odraslega kot varovalne prehrane, vlogo in pomen hrane in vseh hranilnih snovi v različnih življenjskih obdobjih ter motnje v presnovi;
• spoznal različne dietne vrste prehrane, in dietna in fermentirana živila pri posameznih obolenjih
• spoznal sistem HACCP.
Vsebina
Predavanja:
• Zdravje:
- vidiki zdravja za družbeno skupnost,
- promocija zdravja in njene značilnosti,
- aktivnosti za spodbujanje zdravja,
- vplivi obnašanja posameznika na zdravje,
- vpliv prehrane na zdravje posameznika,
- značilnosti prehrane na zdravega in bolnega posameznika
• Nacionalni projekt promocije zdravja in preprečevanja kroničnih bolezni
• Naloge medicinske sestre v prizadevanju za izboljšanje zdravja in njena vloga v strategiji »Zdravje za vse za 21. stoletje«
• Pedagogika in andragogika
• Zdravstvena vzgoja:
- cilji in namen zdravstvene vzgoje,
- ravni in pristopi v zdravstveni vzgoji,
- zdravstvena vzgoja v procesu zdravstvene nege,
- oblike in metode dela pri zdravstveni vzgoji,
- učna sredstva in pripomočki,
- področja delovanja zdravstvene vzgoje,
- motivacija in komunikacija v zdravstveni vzgoji
• Zdravstvena vzgoja in pouk:
- didaktika in njene naloge,
- vsebina izobraževanja,
- organizacija pouka in priprava zdravstvenega vzgojitelja na pouk,
- medicinska sestra kot predavateljica,
- medicinska sestra kot demonstratorka,
- medicinska sestra kot svetovalka.
• Zdrava prehrana, njeni kazalniki in mediteranski tip prehranske piramide, prehrana kot dejavnik tveganja pri nastanku kroničnih socialnih bolezni.
• Beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati v prehrani; pomen vitaminov, mineralov, vode in vlaknin v prehrani.
• Prehrana v nosečnosti, prehrana doječnice, dojenčka, prehrana v različnih življenjskih obdobjih.
• Vrste prehrane glede na vrsto živil, hranilni sestav, in konzistenco hrane; uporaba aditivov v prehrani.
• Sistem HACCP in vloga zdravstvene nege v verigi zagotavljanja varnosti živil.
• Dietna živila in funkcionalna živila v prehrani. Funkcionalne motnje prehrane in psihične motnje prehrane (motnje hranjenja).
• Ocena prehranjenosti bolnika – varovanca: prehranska anamneza, indeks telesne mase, meritev obsega pasu, izračunavanje dnevnih energijskih potreb posameznika, testi prehranjenosti – NRS 2002.
• Enteralna prehrana: vrste formul, indikacije, načini dovajanja enteralne hrane.
Seminarji:
• Izdelava učne enote za zdravstveno-vzgojni nastop;
• Uporaba ustreznih oblik in metod dela ter izbira in izdelava učnih sredstev;
• Predstavitev dietnih načinov prehrane pri različnih obolenjih (aktivni nastop študentov).
• Uporaba fermentiranih živil in probiotikov kot preventiva in pri različnih obolenjih
Klinične vaje:
• Priprava in izvedba samostojnega zdravstveno-vzgojnega nastopa pod vodstvom mentorja pri ciljni skupini ali posamezniku.
• Spozna delovanje nacionalnega inštituta za javno zdravje in preventivne programe in projekte
• Organizacija in delovanje bolnišnične kuhinje: seznanitev z organizacijo prehranskega obrata, s postopki priprave hrane, z načini transporta in s kritičnimi točkami v pripravi hrane (HACCP) – ogled kuhinje.
• Spremljanje distribucije hrane na bolniškem oddelku, razdeljevanje hrane, serviranje hrane, hranjenje.
• Vloga zdravstvene nege pri prehranjevanju bolnikov varovancev: načrtovanje hrane, naročanje hrane, pravilna delitev in serviranje hrane, priprava bolnika na hranjenje in hranjenje, dokumentiranje vnosa hrane.
• Priprava formul za enteralno hranjenje, priprava varovanca na tak način hranjenja, izvajanje, preprečevanje zapletov.
• Individualno prehransko svetovanje in individualna obravnava potreb po priporočeni hrani pri različnih obolenjih (klinične vaje na različnih kliničnih oddelkih).
Metode poučevanja in učenja
Predavanja, seminarji, raziskovalni seminarji, projektno delo, individualne naloge, vodeni individualni študij, prikaz primera, sodelovalno učenje – poučevanje, nastopi.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Študent po zaključku učne enote:
• zna opisati in pojasniti dejavnike povezane z zdravjem,
• zna opisati in ponazoriti naloge medicinske sestre pri promociji zdravja,
• je sposoben ločiti zdravstveno vzgojo in promocijo zdravja, njuno povezanost in različnost,
• je sposoben sestaviti zdravstveno-vzgojno učno enoto in jo predstaviti ciljni skupini.
• pozna zdravo varovalno prehrano v vseh življenjskih obdobjih, nauči se osnov prehranjevanja dojenčka in otroka, posebnosti prehranjevanja v nosečnosti in med dojenjem,
• zna pripraviti bolnika na hranjenje, izvajati hranjenje in individualno obravnavati prehranske potrebe pri različnih obolenjih,
• zna načrtovati celodnevno prehrano v različnih življenjskih obdobjih.
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent je usposobljen pridobljena teoretična znanja prenesti v prakso.
- Študent spozna, kaj je zdrava varovalna prehrana v vseh življenjskih obdobjih, nauči se osnov prehranjevanja dojenčka in otroka, posebnosti prehranjevanja v nosečnosti in med dojenjem.
- Nauči se pripraviti bolnika na hranjenje, izvajati hranjenje in individualno obravnavati prehranske potrebe pri različnih obolenjih.
- Nauči se načrtovati celodnevno prehrano v različnih življenjskih obdobjih.
Uporaba
Uporaba principov oziroma zakonitosti ali modelov na posameznih primerih, iskanje povezav s prakso, utemeljevanje in evalvacija.
Refleksija
Refleksija lastnega razumevanja teorije in izkušenj v praksi, kritično ovrednotenje skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem.
Prenosljive spretnosti se povezujejo z več predmeti:
- Poznavanje, vpogled in razumevanje pomena biomedicinskih znanosti v zdravju posameznikov in prebivalstva.
- Sposobnost uporabe domače in tuje literature ter drugih virov, zbiranja in interpretiranja podatkov, uporaba različnih postopkov, poročanje (ustno in pisno), identifikacija in reševanje problemov, kritična analiza, sinteza, priprava predstavitve seminarske naloge, delo v timu in refleksija na prebrano literaturo.
Temeljni literatura in viri
Obvezna:
• Hoyer, S. (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
• Zaletel-Kragelj, L. , Eržen, I. , Premik, M. (2011). Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje.
• Poličnik, R., Hlastan Ribič, C., Bavcon M. 2018. Zdrava prehrana. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje
• Rotovnik Kozjek, N., Kogovšek, K., Oražem, M., Jordan, T., Božič, T., Blaž Kovač, M., Peklaj, E., Gabrijelčič Blenkuš, M., 2018. Klinična prehrana 1. 1.izd. Ljubljana: Slovensko združenje za klinično prehrano in Ministrstvo za zdravje
Priporočena:
• Coutsaftiki, D., Fathers C.P. (2017). Health promotion and public health for nursing students. 3rd ed. - Thousand Oaks: Sage; London: Learning Matters.
• Sharma, M. (2017). Theoretical foundations of health education and health promotion. 3rd ed. - Burlington, MA : Jones & Bartlett Learning.
• Marshall, L.C. (2016). Mastering patient and family education: a healthcare handbook for success. 1st ed. - Indianapolis (In.) : Sigma Theta Tau International.
• Cross, R., Warwick- Booth, L., Rowlands, S., Woodall, J., ONeil, I., Foster, S. (2021). Health promotion Global principles and practice. 2nd ed.
• Dudek, S. (2022). Nutrition Essentials for Nursing Practise. 9th ed. –Philadelphia: Wolters Kluwer.
• Langley, Evans, S. (2021). Nutrition, Health and Disease a lifespan approach. Wiley Blackwell.
• Katz, D., Yeh, M. C., Levitt, J., Essel, D. K., Joshi, S., Friedman, R.S.C. (2022). Nutrition in Clinical Practise. 4-th ed. –Philadelphia: Wolters Kluwer.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Ni posebnih zahtev.
Opombe
). Aktivna prisotnost na kliničnih vajah se zabeleži z opravil ali ni opravil. Opravljeni seminarji so pogoj za pristop na klinične vaje, opravljene klinične vaje so pogoj za pristop k izpitu.
Predmet se zaključi s pisnim izpitom.
80 % ocene predstavlja pisni izpit. Promocija zdravja (40 %), prehrana in medicinska dietetika (40 %), 10 % ocene predstavlja predstavitev seminarske naloge pri delu Prehrana in medicinska dietetika, 10 % ocene pa pri predstavitvi seminarskega dela pri delu Promocija zdravja.
Vsak delež ocene mora biti pozitiven. Pisni izpit se piše v celoti. Za pozitivno oceno na pismem izpitu mora študent doseči vsaj 55 %.
