SLO | EN

Cilji in kompetence

Študent bo sposoben: - razpravljati o osnovah vsebin s področja varne hrane, kot so kemijski in mikrobiološki dejavniki tveganja v prehrani, monitoringa pitne vode, analize tveganj v prehrani za kemične in mikrobiološke faktorje tveganja. - uporabiti internetne baze glede informacij o posameznih onesnaževalih, patogenih mikrobov in prehranskih zastrupitev (EFSA, ECDC, WHO, informacije o pesticidih in MRL-jih) in zaužitih količin živil pri različnih starostnih skupinah (zbirka EFSA Comprehensive Food Consumption Database).

Vsebina

Kemikalije v okolju in prehrani. Varna hrana in dejavniki tveganja v prehrani. Kemijska onesnaževala v hrani: strupeni elementi, obstojna organska onesnaževala, mikotoksini, ostanki sredstev za zaščito rastlin – pesticidi, aditivi, zdravilne učinkovine (antibiotiki, citostatiki, hormoni), akrilamid, trans maščobne kisline, dušikove spojine (nitrati, nitriti, nitrozamini), aromatski ogljikovodiki, alergeni, motilci hormonskega ravnovesja, nanotehnologija v živilih. Pitna voda in monitoring. Mikrobiološki dejavniki tveganja. Metodologija in ocenjevanje tveganj v prehrani, izdelava ocene tveganja pri kemičnih onesnaževalih v hrani (dopustni dnevni vnos – TDI, sprejemljivi dnevni vnos – ADI). Spoznavanje internetnih zbirk podatkov glede informacij o posameznih onesnaževalih, patogenih mikrobov in prehranskih zastrupitev (EFSA, ECDC, WHO, informacije o pesticidih in MRL-jih) in podatkov za ocene izpostavljenosti in oceno tveganja (EFSA, Knowledge Junction).

Metode poučevanja in učenja

Predavanja (avditorno in učenje na daljavo), seminarji (avditorno in učenje na daljavo), laboratorijske vaje

Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje

- Po zaključku učne enote bo študent sposoben: opredeliti definicije varne hrane, kemijska onesnaževala v hrani, monitoring pitne vode, - opredeliti metodologijo in ocenjevanje tveganja v prehrani glede kemijskih in mikrobioloških dejavnikov tveganja, - uporabljati internetne baze z informacijami o posameznih onesnaževalih, patogenih mikrobih in prehranskih zastrupitev (EFSA, ECDC, WHO, informacije o pesticidih in MRL-jih). - določiti porabo hrane pri različnih starostnih skupinah (EFSA, baza FoodEx2). Študenti bodo s tem pridobili vpogled v iskanje podatkov, povezanih s prehranskimi tveganji in njihovo uporabo za izdelavo zdravstvenih in zakonodajnih smernic v EU.

Temeljni literatura in viri

Obvezna/Mandatory: ŠOSTAR-TURK, Sonja, ROZMAN, Urška, BLAZNIK, Urška, HRŽENJAK, Vesna, GOLJA, Viviana, MUŠIČ, Ema, NAHTIGAL, Blaža, PERHARIČ, Lucija, PAJNKIHAR, Majda, VRBNJAK, Dominika. (2022) Kemijski dejavniki tveganja v prehrani. 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba. Priporočena/Recommended: HO, Peter, VIEIRA, Margarida, ed. (2007). Case Studies in Food Safety and Environmental Health. Integrating Safety and Environmental Knowledge Into Food Studies towards European Sustainable Development: Springer. E-knjiga, DOI: 10.1007/978-0-387-45679-9. Evropska agencija za varno hrano - European Food safety Authority (EFSA), spletni vir http://www.efsa.europa.eu/ Evropska agencija za preventivo in kontrolo bolezni - European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC), spletni vir https://ecdc.europa.eu/en/home

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoji za vključitev v delo: Pogojev ni. Pogoji za opravljanje študijskih obveznosti: Pogoja za pristop k izpitu sta aktivno sodelovanje pri seminarju in priprava seminarske naloge.

  • izr. prof. dr. TOMAŽ LANGERHOLC, univ. dipl. kem.
  • red. prof. dr. SONJA ŠOSTAR TURK, univ. dipl. inž. tekst.

  • Pisni izpit: 70
  • Seminar: 30

  • : 20
  • : 20
  • : 10
  • : 130

  • slovensko
  • slovensko

  • ZDRAVSTVENA NEGA (JAVNO ZDRAVJE) - 2.
  • ZDRAVSTVENA NEGA (PREVENTIVNA IN KLINIČNA PREHRANA) - 2.