SLO | EN

Cilji in kompetence

Študent bo sposoben: • razpravljati o kontekstualnih dejavnikih, ki vplivajo na zdravje in bolezen v praksi zdravstvene nege in zdravstvu, • uporabiti INHOMESSS model oblikovanja specifičnega kliničnega vprašanja, • uporabiti PRACTICE model, • sposoben organizirati integrirano oskrbo, • sposoben oceniti potrebo po sodelovanju s Centrom za socialno delo, • interpretirati ugotovitve in podati predloge za prakso zdravstvene nege in zdravstva v odnosu do integrirane oskrbe, • razpravljati o spodbudah in ovirah pri skrbi za člana skupnosti, ki potrebuje laične negovalce

Vsebina

Družina je življenjska skupnost in hkrati družbena institucija ter s tem temeljna družbena celica. Družino je težko enotno in vseobsegajoče opredeliti, saj se tipologije družin razlikujejo glede na tistega, ki jih definira. Tako so izhodišča sociologije, antropologije, medicine in demografske statistike različna. Negovalno osebje in patronažna dejavnost Zdravnik družinske medicine obravnava bolnikove duševne in telesne zdravstvene težave upoštevaje bolnikovo družbeno, kulturno, delovno in družinsko okolje.

Metode poučevanja in učenja

Predavanja Seminarske vaje

Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje

Po zaključku tega predmeta bo študent sposoben: • razložiti integrativni proces v zdravstveni negi, • uporabiti INHOMESSS model, • uporabiti PRACTICE model, • kritično oceniti potrebo po vključevanju socialne službe in laičnih negovalcev, • interpretirati ugotovitve za prakso zdravstvene nege in zdravstva,

Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi

• iskanje in evalvacija informacij, • delo v skuosti, • povezovanje s skupinami za samopomoč in društvi, • spretnosti ustnega komuniciranja: predstavitev projekta.

Temeljni literatura in viri

Švab I, Rotar-Pavlič D. Družina kot sistem in tipi družin. V: Švab I, Rotar-Pavlič D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD 2002:66-71. Bemker, M. & Ralyea, C., 2018. Population Health and Its Integration into Advanced Nursing Practice. Destech Publications. Rener T, Sedmak M, Švab A, Urek M, eds. Družine in družinsko življenje v Sloveniji. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče: Annales; 2006. Pesjak K, Rener T, Kersnik J. Zgodovina družine od 19. do 21. stoletja. V: Iljaž R, Kersnik J, Turk H, eds. Družinska medicina v skupnosti : učno gradivo 23. učne delavnice za zdravnike družinske medicine. Ljubljana; 2006. Pesjak K, Kersnik J. Sodobna družina in družinska medicina kot vir pomoči. Med Razgl 2006; 45: 403-10. Juul J. Družine s kronično bolnimi otroki. Inštitut za sodobno družino Manami 2010: 11-74. Trenholm S, Jensen A. Interpersonal Communication. New York, Oxford: Oxford University Press; 2004. Tomori M. Knjiga o družini. EWO, Ljubljana, 1994: 5-170. Zlatoper Z. Spreminjanje družine. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za pedagogiko in andragogiko. Ljubljana 2008:1-141.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoji za vključitev v delo: Pogojev ni. Pogoji za opravljanje študijskih obveznosti: Aktivno sodelovanje pri seminarju, priprava seminarja ter projekta.

  • red. prof. dr. DANICA ROTAR PAVLIČ

  • Seminar: 50
  • Projekt: 50

  • : 25
  • : 20
  • : 135

  • slovensko
  • slovensko

  • ZDRAVSTVENA NEGA (INTEGRIRANA OBRAVNAVA KRONIČNIH BOLNIKOV V NAPREDNI ZDRAVSTVENI NEGI) - 1.