Agilni razvoj izobraževanj in mikrodokazil - ARIM
Glavni cilj projekta Agilni razvoj izobraževanj in mikrodokazil, katerega aktivnosti so se vodile in izvajale v okviru Centra za vseživljenjsko učenje UM v obdobju od 1. 12. 2022 do 30. 11. 2025, je bil vzpostaviti celovito sistemsko podporo oz. infrastrukturo na področju razvoja kurikulumov, ki bi omogočala agilnejši razvoj izobraževanj temelječih na kompetencah, poenostavitev postopkov, sledljivost sprememb in zmanjševane administrativnih obremenitev. Z aktivnostmi projekta smo zasledovali ključne cilje v okviru NOO, t.j. doseči kurikularno prenovo in spremembe za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo. S tem pilotnim projektom smo prav tako naslovili ključne strateške cilje vseživljenjskega učenja iz Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2030 (NPVŠ), saj smo vlagali v trajnostno in zeleno infrastrukturo, usposabljanje, orodja in vire za okrepitev odpornosti in pripravljenosti izobraževanja in usposabljanja na digitalni in zeleni prehod. Sledili smo tudi priporočilom Sveta EU o učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj (ustvarjanje podpornih učnih okolij za trajnostnost, ki zajemajo vse dejavnosti in delovne postopke izobraževalne ustanove ter omogočajo praktično, interdisciplinarno in z lokalnimi problemi povezano poučevanje in učenje).
Ključna aktivnost projekta je bil razvoj lastnega podpornega sistema za razvoj in upravljanje s kurikulumom (CMS UM), ki hkrati predstavlja podporno okolje za razvoj klasifikacije kompetenc, ki temelji na učnih izidih in z njimi povezanimi kompetencami. Aktivnosti so bile osredotočene na učinkovito podporo vsem procesom razvoja izobraževanj in s tem v zvezi tudi procesom spremljanja in zagotavljanja kakovosti, kar predstavlja pomemben institucionalno organizacijski in infrastrukturni premik na področju izobraževalnega sistema UM. Z navedenim pomembno prispevamo k večji odzivnosti visokošolskega sistema na gospodarske in družbene izzive.
Podporni sistem predstavlja izjemno inovativen pristop na področju povezovanja učnih izidov s kompetencami in v povezavi s tem na preglednost in sledljivost kompetenc, ki jih učeči se pridobijo v okviru izobraževanj. Sistem ne le omogoča razvoj lastne klasifikacije kompetenc UM, ki temelji na zbirki različnih kompetenčnih okvirjev širokega nabora področij, obstoječih klasifikacijah in prispevkih univerzitetnih profesorjev, temveč omogoča tudi pomemben doprinos k razvoju in nadgradnji evropske klasifikacije spretnosti/kompetenc, kvalifikacij in poklicev ESCO. Na podlagi predhodnega poskusa povezovanja kompetenc z učnimi izidi izbranega študijskega programa UM se je namreč izkazalo, da je klasifikacija ESCO za terciarno raven nepopolna, saj se predvsem osredotoča na znanja, spretnosti in kompetence nižjih ravni. Za odpravo teh vrzeli smo se odločili zasledovati drzen cilj – razviti lastno klasifikacijo kompetenc s katero bomo lahko pomembno prispevali k nadgradnji ESCO, ki bo z našim prispevkom lahko celoviteje naslavljala znanje, spretnosti in kompetence uporabne za vse izobraževalne ravni. Ta pristop ima tudi potencial za zagotavljanje primerljivosti in priznavanja pridobljenega znanja znotraj institucije in v celotnem evropskem visokošolskem prostoru, zato smo na rezultate, ki smo jih dosegli v okviru projekta še posebej ponosni. Tekom projekta smo pridobili zaupanje in podporo ne le na nacionalnih tleh temveč tudi v širšem evropskem prostoru. Gre namreč za inovativen pristop, ki gledano širše, še ni bil naslovljen, prinaša pa pomembno dodano vrednost za slovenski in evropski visokošolski prostor.
Na podlagi celovitega nabora kompetenc bomo prav tako lahko prepoznavali vrzeli in potrebe po razvoju krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila. Sistem je vzpostavljen tako, da bo v prihodnje omogočal, da bomo lahko delodajalce na podlagi izraženih vsebin po izobraževanju usmerili na posamezna akreditirana krajša izobraževanja, ki bodo naslavljala želene vsebine, ali jih usmerili na posamezno fakulteto UM za sodelovanje pri razvoju novih vsebin. Nadalje bodo vzpostavljeni podporni mehanizmi za povezovanje evidence kompetenc študijskega programa in krajših izobraževanj z napovedanimi in izraženimi potrebami trga dela, kar bo prispevalo k hitrejšemu usklajevanju med ponudbo in povpraševanjem po kompetencah. Podporni sistem bo pomembno olajšal in spodbujal povezovanje Univerze v Mariboru z gospodarskim in negospodarskim sektorjem.
Vodja projekta: doc. dr. Boštjan Vlaovič
Predstavitev projekta ARIM:
