⏳ Predviden čas branja: 11 min
Prokrastinacija (tudi odlašanje, zavlačevanje) je zavestno vedenjsko ukvarjanje z dejavnostmi, ki niso povezane s primarnimi zadolžitvami oz. delom. Je torej eden od mehanizmov posameznika za spopadanje z negativnimi čustvi in izmikanje stresnim situacijam. Med ključnimi razlogi za prelaganje določenih opravil so najpogosteje strah pred neuspehom, pomanjkanje motivacije za delo ali izogibanje manj prijetnim opravilom. Pogosto to pomeni tudi izvajanje prijetnejših aktivnosti na račun manj prijetnih, a pomembnejših.
Empirične študije (Pychyl, 2013; Steel in Klingsieck, 2016) na študentski populaciji ugotavljajo, da akademsko odlašanje negativno vpliva tako na študijske dosežke, kot na osebno počutje posameznika. V skrajnem primeru lahko vodi do povečanja stresa in potrebo po psihološki pomoči. V delovnem okolju se lahko izkazuje tudi z zmanjšanim zadovoljstvom z aktivnostmi, nižjo produktivnostjo in izgorelostjo.
👉📺 Več o prokrastinaciji lahko v 8 minutah izveste tudi v oddaji Na kratko.
Lahko odlašam tudi s prokrastinacijo?
Prvi korak pri premagovanju odlašanja je zavedanje o tem početju in ponotranjenje želje po spremembi. Pri tem je lahko na začetku v pomoč osredotočenje na nalogo v smislu napredovanja, za razliko od nenehnega zaviranja delovne vneme zaradi zavedanja o tem, kar bi že moralo ali vsaj lahko bilo narejeno.
Najpomembnejše pri premagovanju učnega odlašanja je zavedanje problema in želja po spremembi (Pychyl, 2013).
Pri izogibanju ali vsaj omiljenju posledic učnega zavlačevanja vam lahko pomagajo naslednji namigi:
1. Odpravite motilce: med pogostimi sprožilci za učno odlašanje so zunanji dražljaji, ki lahko prihajajo v obliki tehnološki pripomočkov, nepospravljenega delovnega okolja, zvokov iz okolice ipd. Izberite ustrezno mesto za učenje, ki bo mirno, prosto motilcev koncentracije in skušnjav za preklop pozornosti na drugo aktivnost (npr. mobilne naprave, družabna omrežja, igre, prigrizki). Po potrebi izberite točno določen dnevni termin (npr. zjutraj, popoldan) ali najljubši prostor (npr. določena miza v čitalnici).
2. Zastavite si dosegljive cilje: postavljanje ciljev je eden izmed najosnovnejših in hkrati najučinkovitejših pristopov proti učnemu odlašanju. Cilje si lahko zastavite v fizičnem planerju ali ob podpori ene od spletnih aplikacij (npr. Asana, Microsoft To Do). Storilnost in posledično motivacijo lahko poveča prednostna odprava kratkih in hitro rešljivih nalog, ki vlijejo veselje ob vsaki označeni kljukici in zagon za nadaljevanje dela. Kljub temu pa naj posamezen cilj predstavlja dosegljiv izziv in specifičen korak, ki ga je možno vsak trenutek vizualizirati (npr. označiti si pomembne pojme prvega poglavja). Doseganje banalnih ciljev brez pretiranega truda (npr. izposoditi si knjigo v fakultetni knjižnici) ne prinaša enakega zadovoljstva, pavšalno zastavljenim ciljem (npr. napisati povzetek snovi do konca meseca, učenje matematike v soboto) pa je težko in neučinkovito slediti.
3. Cilje omejite s časovnimi roki: v izogib odlašanju in prelaganju na kasneje je smiselna opredelitev točno določenih časovnih rokov, ki načrtovane cilje tudi časovno opredelijo. Slednje olajša sledenje »listam zadolžitev« (angl. to-do list) in preprečuje izogibanje manj prijetnim opravilom. Pogosta napaka pri načrtovanju časovnih rokov je napačna ocena in pretirano posvečanje manj pomembnim aktivnostim (npr. oblikovanju in razvrščanju virov namesto vsebini in analizi rezultatov). Pomembno je tudi upoštevati rezerven čas za nepredvidljive zaplete in rok določiti dan ali dva pred zahtevano oddajo naloge (npr. projekta). Tako bo ob učinkovitejšem spremljanju aktivnosti vedno na voljo tudi čas za skrben pregled in zadnje dopolnitve, hkrati pa bo delo zaradi vpliva na potek praviloma manj stresno.
4. Preverite prioritete: z načrtovanjem časovno opredeljenih ciljev je smiselno določiti tudi njihovo pomembnost (npr. A za prioritetne naloge, C za manj nujne). Pri tem obstaja več pristopov, ki so odvisni predvsem od posameznika. Na primer glavnino dneva skrbneje namenimo najnujnejšim aktivnostim, medtem ko lažje rutinske naloge umestimo v manj učinkoviti del dneva. Zahtevne in pomembne aktivnosti opravimo čim prej, ko smo še spočiti, da je preostanek dneva videti enostavnejši in bolj obvladljiv.
5. Vzpostavite rutine: aktivnosti je pogosto lažje opravljati, če preidejo v navado, zato se je smiselno istega principa držati tudi pri študiju. Na reden dnevni urnik dodajte tudi posamezne aktivnosti učenja in vztrajajte vsaj 21 dni. Ker so začetki vzpostavitve vedno najtežji (npr. športna vadba), je smiselno začeti z enostavnimi in prijetnimi opravili, ki jih kasneje nadgrajujete (npr. začetno sprotno oblikovanje zapiskov nadgradite z iskanjem in dopolnjevanjem z dodatnimi viri). Preverite tudi morebitne rutine glede odlašanja (npr. pred učenjem zgolj še preverim družabna omrežja) in jih odstranite iz vzorcev vašega delovanja.
6. Sledite svoji hitrosti: tudi pri učenju ni slabo imeti vzornikov, kljub temu pa ne pozabiti, da smo različni. Najdite torej svojo hitrost dela, primerjava z drugimi pa naj ne bo gonilo za povečan stres in posledičen padec delovne vneme. Pri načrtovanju dela pazite, da se ne ujamete v mit pasti o odlašanju, da zaradi večjega učinka ob nakopičenih aktivnostih počakate na zadnji čas.
7. Samoevalvirajte potek učenja: pomemben vidik študija je tudi prevzemanje odgovornosti za njegov potek. Pomanjkljivo načrtovanje časa in vloženega napora v aktivnosti lahko ob podpori samoevalvacije in samoregulacije odkrijete že pred kritično fazo. Ob sledenju aktivnostim bo tako lažje odkriti razloge za morebitne primanjkljaje in načrtovati konkretne pristope za izboljšanje učnih dosežkov. S pomočjo metode VŽN se lahko učinkovito pripravite na potek študijskega procesa in na podlagi vodenih vprašanj spodbudite prepoznavanje in aktivacijo predhodnega znanja v povezavi z razvojem novega.
8. Vzemite si čas za odmor: prekomerno posvečanje odmorom je pogosto najznačilnejši simptom učnega odlašanja, kljub temu pa so krajši odmori med aktivnostmi pomembni za ohranjanje koncentracije. Za ohranjanje zbranosti pri učenju se priporoča časovni okvir med 30 in 60 minutami učenja z vmesnim odmorom od 5 do 10 min. Pri tehniki »paradižnika« (angl. pomodoro technique) si odmor odmerite s štoparico na 25 min aktivnega učenja, ki mu sledi 5 min odmora. Mesta za odmor naj bodo izven delovnega prostora (npr. hodnik, na svežem zraku). Pri tem velja tudi nasvet, da če vam je škoda časa/energije za obisk drugega mesta za odmor, odmora najbrž ne potrebujete in zgolj bežite od aktivnosti.
9. Najdite notranjo motivacijo: z nagrajevanjem lahko povečate spodbudo za dokončanje naloge, ali celo ustvarite pozitivno afirmacijo ob doseženem cilju. Motivacija lahko prihaja v najrazličnejših oblikah in jo je enostavno vezati na ostale aktivnosti (npr. zaključen del načrtovanih sklopov/korakov). Po usvojitvi skrbno zastavljenega cilja se pred nadaljevanjem naslednjega sklopa nagradite z odmerjenim pregledom spletnih novic, ogledom priljubljene TV-serije, ali še bolje, telesno aktivnostjo za izboljšanje osebnega počutja. Motivacijo vam lahko predstavljajo tudi motivacijska sporočila (npr. citat znanega retorika ali vzornika).
10. Priskrbite si pomoč: občasno se lahko napredek pri določenih aktivnostih zavleče, čeprav rešitev na prvi pogled ni zahtevna. Poiščite navdih in prihranite čas tako, da prosite za pomoč. Morda je za nadaljevanje potrebna le kratka usmeritev ali ideja, ki se brez pogleda zunanjega opazovalca lahko pretvori v padec motivacije, stres in vrtinec odlašanja. Na Univerzi v Mariboru so ob izvajalcih študijskega procesa na voljo tudi študenti tutorji, vedno pa obstaja možnost vzpostavitve lastne učne skupine. Kljub temu naj pomoč ne pomeni le prevalitve aktivnosti na drugega, temveč se je treba na srečanje za razreševanje izzivov pripraviti s strukturiranjem odprtih vprašanj, potekom nastanka izziva ipd.
Nič še ni izgubljeno!
Odlašanje z delom ni nikakršna posebnost in jo je možno z nekaj truda in premisleka o nadaljevanju odpraviti. Med znanimi prokrastinatorji je bil na primer tudi njegova svetost Dalajlama Tenzin Gyatso. Nekdaj se je namreč kot študent zelo težko motiviral in aktivnosti opravil na skrajni rok. Danes je med drugim bolj znan po mislih o načrtovanju dneva:
Ne smete odlašati. Raje se pripravite tako, da vam ne bo žal, tudi če bi nocoj umrli. Če začnete ceniti negotovost in neizbežnost smrti, bo vaš občutek, da je pomembno pametno izkoristiti čas, vedno močnejši.
Dalajlama
Pisatelj Viktor Hugo, avtor Notredamskega zvonarja in Nesrečnikov, je v izogib odlašanju uporabljal skrajno metodo, kot je prošnja služabnikom za vrnitev oblačil na dogovorjeni čas. Herman Melville pa se je po pričevanjih dal pri zaključku ustvarjanja romana Moby Dick celo zakleniti ob pisalno mizo.
👆 Opomba: Tudi ta prispevek je bil pred dokončanjem večkrat odložen, zato kar pogumno naprej!
Viri:
Boštjančič, E. (2020). O odlašanju. Psihologija dela. https://psihologijadela.com/2020/07/17/o-odlasanju/
Dular Radovan, A., Cijan, N., Ekar, N. in Pirc, H. (2020). Na kratko. Prokrastinacija (video). RTV Slovenija 365. https://365.rtvslo.si/arhiv/na-kratko/174669536
Pychyl, T. A. (2013). Solving the Procrastination Puzzle: A Concise Guide to Strategies for Change. First Tarcher/Penguin.
Steel, P. in Klingsieck, K. B. (2016). Academic Procrastination: Psychological Antecedents Revisited. Australian Psychologist, 51(1), 36–46. https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1111/ap.12173
Steel, P. (b. d.). Procrastination and Science. Procrastinus. https://procrastinus.com/