Zdrava prehrana v času študija

​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​⏳ Predviden čas branja: 10 min


Velik vpliv hrane na zdravje je poudarjal že antični zdravnik Hipokrat, ki je rekel: »Hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo hrana.« V družbi se v zadnjem obdobju ponovno vedno več govori o koristi zdravega prehranjevanja, čeprav razpoložljive raziskave o načinu prehranjevanja žal kažejo, da je prehrana velikega deleža mladih in odraslih v Sloveniji še vedno nezdrava. 


Pravilna prehrana je ključna za ohranjanje energije, zdravja in osredotočenosti med intenzivnim študijskim procesom. To pa ni vedno preprosto, zato so strokovnjaki za vas pripravili Brošuro Veš, kaj ješ Študent?!, kjer najdete številne nasvete, ki vam bodo v pomoč pri bolj zdravih izbirah. Nekaj usmeritev oziroma napotkov, kaj lahko v zvezi s svojo prehrano storite že danes pa najdete tudi v tem prispevku.
​​​​​​​​

Zdr​​ava prehrana ob študiju​

S prehodom na univerzo je pogosto povezana tudi selitev od doma, kjer so za vašo prehrano običajno poskrbeli drugi in hitro se lahko zgodi, da vam zmanjka znanja, volje in časa (lahko pa tudi prostora in opreme) za pripravo zdrave hrane. Hkrati se pojavi mamljiva priložnost subvencionirane študentske prehrane, ki vsak dan ponuja tudi vašo najljubšo hitro prehrano. Ponudnikov študentske prehrane in trgovin je veliko in samo o​​​d vas in od vašega znanja, navad, časa, razpoloženja in finančnih zmožnosti je odvisno, ali se boste odločili za pester in zdrav obrok.


Pri tem se moramo zavedati, da je zdravo prehranjevanje izrednega pomena za naše zdravje in da nam slabe odločitve in navade v zvezi s prehranjevanjem vsaj na dolgi rok škodijo. Zaželeno je, da dnevna prehrana ustreza zahtevam telesa. Ustrezati mora tako
po sestavi kot tudi količinsko, saj lahko le takrat govorimo o optimalni prehrani. Od osebe do osebe se optimalna prehrana razlikuje, saj imamo različne energijske potrebe, nekateri pa tudi določene dietne omejitve (npr. različne alergije, intolerance, sladkorno bolezen, celiakijo ipd).

Zdrava in nezdrava hrana.

Cilj uravnoteženega prehranjevanja je
ohranjanje ali izboljšanje zdravja in s tem tudi kakovosti življenja. Namen je tudi preprečevanje s hrano pogojenih simptomov pomanjkanja in deficitarnih bolezni. Hkrati je priporočljivo biti pozoren na prekomerno prehranjevanje, saj  lahko tudi to vodi v nastanek številnih kroničnih nenalezljivih bolezni (npr. bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen idr.).

Energijske potrebe se s starostjo in aktivnostjo spreminjajo. Načeloma velja, da 
potrebujejo bolj aktivne osebe višji energijski vnos. Energijske potrebe pa se razlikujejo tudi glede na spol in starost. Spodnja tabela prikazuje energijske potrebe študenta ali študentke ob upoštevanju zmerne fizične aktivnosti. Dejanske energijske potrebe posameznika se lahko od navedenih vrednosti precej razlikujejo, zato jih ne gre razumeti kot univerzalno priporočilo za dnevni energijski vnos.

Starost​​

Kcal/dan
kJ/dan​
TT (kg)
TV (cm)
19–25 let (m)
3100
1250074176
19–25 ​​let (ž)
2500
1000060165


Tabela 1: Priporočeni energijski vnosi glede na starost ob upoštevanju zmerne fizične aktivnosti ter povprečna telesna teža (TT) in telesna višina (TV) glede na starost. Vir: Smernice zdravega pre​hranjevanja​

​​Pregled makrohranil

Pri hrani razlikujemo med makrohranili in mikrohranili. Za optimalno delovanje telesa je ​​potrebno zadostiti potrebam tako enih kot drugih.​ Makrohranila so organske spojine, ki jih telo potrebuje v večjih količinah (v gramih). Razlikujemo maščobe, ogljikove hidrate in beljakovine.

Makrohranila - maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati.

M​aščobe

Maščobe vsebujejo življ​​enjsko pomembne maščobne kisline in izboljšujejo okus hrane. Imajo visoko energijsko vrednost (9 kcal na 1 g maščobe), zato prekomerno uživanje predstavlja velik dejavnik tveganja za nastanek debelosti in nenalezljivih kroničnih bolezni. Priporočeno je, da dnevni vnos maščob ne presega 30 % dnevnih energijskih potreb. Za zdravo prehranjevanje je pomembna količina in vrsta zaužitih maščob. Zdravju so manj koristne nasičene maščobne kisline (maščobe pretežno živalskega izvora) in trans-maščobne kisline. Nenasičene maščobne kisline v optimalni količini zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Posebnost so esencialne maščobne kisline, ki jih telo ne more samo sintetizirati, zato jih moramo pridobiti s hrano. Mednje sodijo nekatere maščobne kisline iz skupin omega-3 in omega-6. Omega-3 maščobne kisline najdemo predvsem v mastnih ribah, ribjem olju, orehih, lanenih in chia semenih, nekaterih algah ter rastlinskih oljih (npr. lanenem in repičnem olju). Omega-6 maščobne kisline najdemo med drugim v rastlinskih oljih, semenih in oreščkih.


Beljakovine ali prot​​​eini

Beljakovine ali proteini so pomembne za razvoj, rast in obnovo celic in tkiv. S hrano moramo zaužiti 9 esencialnih aminokislin. Povprečne potrebe po beljakovinah zadostimo​​, če zaužijemo 0,8 g beljakovin na kilogram telesne teže dnevno, vnos pa naj predstavlja do 20 % dnevnega energijskega vnosa. Beljakovine živalskega izvora najdemo v mesu in ribah (priporočamo puste kose mesa, brez kože), mesnih izdelkih, morskih sadežih, jajcih, mleku, sirih in skuti. Beljakovine rastlinskega izvora pa najdemo v polnovrednih žitih, stročnicah, oreščkih in soji. Beljakovine lahko pridobivamo iz živil živalskega in rastlinskega izvora. Pomembno je, da s pestro prehrano zagotovimo zadosten vnos beljakovin in vseh esencialnih aminokislin.


Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati dajejo telesu energijo. So primarni vir energije in so bistveni za optimalno delovanje telesa. Nahajajo se v številnih vrstah hrane, kot so sadje, zelenjava, žita in sladkorji. Dnevni vnos naj bi predstavljal vsaj 50 % dnevnega energijskega vnosa. Ogljikove hidrate glede na kemijsko zgradbo delimo na enostavne in sestavljene. Pri izbiri živil pa ni pomembna le vrsta ogljikovih hidratov, temveč tudi njihova hranilna sestava. Prednost dajajte polnovrednim žitom in žitnim izdelkom, stročnicam, zelenjavi ter sadju, saj poleg energije zagotavljajo tudi prehranske vlaknine, vitamine in minerale. Omejujte predvsem živila in pijače z veliko dodanega sladkorja. Prehranske vlaknine ugodno vplivajo na prebavo in prispevajo k dolgoročnemu zdravju.​

Pregled mikrohranil

Vitamini in minerali so mikrohranila, ki jih telo potrebuje v manjših količinah za normalno delovanje. Zadosten vnos večine mikrohranil lahko zagotovimo s pestro in uravnoteženo prehrano, ki vključuje različne skupine živil, med drugim zelenjavo, sadje, polnovredna žita in kakovostne vire beljakovin. Pri nekaterih hranilih, zlasti vitaminu D in pri veganskem prehranjevanju vitaminu B12, pa je treba nameniti posebno pozornost ustrezni preskrbljenosti.

Hrana bogata z viitamini in minerali.

Vita​​mini

Vitamini so skupina kemično različnih snovi, ki jih telo nujno potrebuje za normalno delovanje. Večino vitaminov moramo pridobiti s hrano, zato je pomembna pestra in uravnotežena prehrana. Posebnost je vitamin D, ki lahko nastaja tudi v koži pod vplivom sončnih žarkov (UVB). Vitamini imajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja, čeprav jih telo potrebuje le v majhnih količinah (v miligramih ali mikrogramih). Poznamo 13 esencialnih vitaminov, ki jih glede na topnost delimo v dve skupini:
  1. ​Vitamini, topni v vodi (vitamin C in vitamini skupine B): Telo jih večinoma ne skladišči v večjih količinah, zato je pomemben njihov reden vnos s prehrano. Izjema je vitamin B12, ki se lahko v jetrih shranjuje tudi več let.
  2. Vitamini, topni v maščobi (vitamini A, D, E in K): Za njihovo absorpcijo so pomembne tudi maščobe v prehrani. Telo jih lahko skladišči, predvsem v jetrih in maščobnem tkivu. Prekomeren vnos nekaterih vitaminov iz te skupine, zlasti s prehranskimi dopolnili, lahko povzroči neželene učinke.
Vsak vitamin ima v telesu posebno funkcijo, njegovo pomanjkanje pa lahko vodi do različnih zdravstvenih težav. Zadosten vnos večine vitaminov lahko zagotovimo s pestro in uravnoteženo prehrano, v določenih okoliščinah pa je potrebno tudi njihovo dodajanje. ​Posebno pozornost je treba nameniti vitaminu D. Po slovenskih smernicah iz leta 2025 se odraslim od oktobra do aprila priporoča dodajanje vitamina D v odmerku 800–1000 mednarodnih enot (IE) dnevno, saj je v tem obdobju njegova tvorba v koži zaradi nezadostnega UVB-sevanja omejena. Več o pomenu vitamina D si lahko preberete na spletni strani NIJZ.


Min​erali

Minerali so anorganske snovi, ki jih telo potrebuje za optimalno delovanje. Razlikujemo med:

  1. Makroelementi (natrij, kalij, kalcij, magnezij, klorid, fosfor in žveplo),

  2. Mikroelementi (železo, jod, baker, cink, kobalt, krom, selen, fluor, mangan, molibden).

Natrij, katerega dnevni vnos je sorazmeren z vnosom kuhinjske soli, je nujno potreben za delovanje organizma in ohranjanje ravnovesja ionov v telesnih tekočinah. Vendar pa je treba biti pozoren na njen vnos. Odraslim se priporoča uživanje manj kot 5 g soli na dan (približno ena čajna žlička), pri čemer je treba upoštevati tudi sol, ki jo živila že vsebujejo. Prevelik vnos soli predstavlja večje tveganje za številne bolezni.

Te​kočina

Pitje zadostnih kol​ičin tekočin je bistveno za potek številnih biokemičnih funkcij v telesu, dobro počutje in boljšo delovno zmogljivost. Potrebe po tekočini naraščajo s povečano telesno aktivnostjo in s povečanim znojenjem. Pri izbiri pijač je priporočljivo omejevati predvsem pijače z veliko dodanega sladkorja, saj lahko prispevajo k prekomernemu energijskemu vnosu in povečajo tveganje za nekatere zdravstvene težave. Za vsakodnevno odžejanje sta najprimernejša voda in nesladkan čaj.​

Pijte zadostne količine nesladkanih čajev ali vode.

Kako​ sestavimo uravnotežen obrok?

Pogosto se zgodi, da zaradi hitrega tempa življenja ​​prehranjevanju ne posvečamo dovolj pozornosti. Ponavadi vzamemo nekaj »na hitro«​ in to tudi hitro zaužijemo. Pogosto izpuščamo obroke in včasih zato, ker občutimo preveliko lakoto, po nepotrebnem zaužijemo preveliko količino hrane. Priporočljivo je, da imamo redne obroke. Odvisno od prehranjevalnih navad in potreb si razporedimo od 3 do 5 obrokov. Z rednimi dnevnimi obroki vzpostavimo v organizmu ravnovesje. Za uravnotežen obrok moramo zagotoviti zmernost v količini in raznolikosti živil.

Obroke razporedimo po metodi prehranskega krožnika, tako imamo večje možnosti za uravnotežen obrok:

  • ½ krožnika zelenjave (dve pesti ✊✊),

  • ¼ krožnika polnovrednih ogljikovih hidratov (ena pest ✊),

  • ¼ krožnika pustih beljakovin (površina dlani ✋).

Uravnotežen krožnik z pestro hrano. 

Samo s spremenjenimi prehranjevalnimi navadami se bomo počutili boljše. Priporočljivo je hrano uživati sede, v mirnem in sproščenem okolju. Prehranjujemo se počasi in dobro prežvečimo vsak grižljaj. Po jedi namenimo nekaj minut počitku.​​​ Piramida zdrave prehrane nam pomaga pri prikazu izbora in približne količine živil, ki naj bi jih uživali vsak dan. Piramida na privlačen način spodbuja k uživanju pestre hrane, s katero dobimo vse potrebne hranilne snovi. Iz piramide je tudi razvidno, da ne smemo pozabiti na vsakodnevno telesno aktivnost.


Pri prehranski ​​piramidi je potrebno upoštevati, da so to splošne smernice, ki ne držijo nujno za vse. Poznamo alternativne načine prehranjevanja, ki niso povsem zastopani v tej piramidi, in sicer vegetarijanstvo, veganstvo in prehranjevanje v primeru določenih dietnih omejitev, intoleranc in alergij (npr. celiakija). Vsem napotkom je ob pomanjkanju časa in predvsem na začetku uvajanja sprememb težko slediti, vendar se splača uvesti in vztrajati pri upoštevanju čim večjega števila priporočil, če želite izboljšati svoje zdravje in spremeniti življenje na bolje. Pri uvajanju zdravega načina prehranjevanja je ključno, da ste dosledni in da ne spremenite preveč stvari čez noč. Postopoma dodajajte bolj primerno hrano in zmanjšujte uživanje predelane hrane​ z visoko vsebnostjo maščob, aditivov, sladkorjev in soli.


Smernice za uravno​​​teženo prehranjevanje:
  • Sadje in zelenjava naj bosta na jedilniku večkrat dnevno.

  • Čim večkrat zaužijte živila iz polnovrednih žit in žitne izdelke.​

  • V jedi uživajte in imejte ustaljen prehranjevalni ritem.

  • Izbirajte pestro hrano; po živilih rastlinskega izvora posegajte pogosteje kot pa po živilih živalskega izvora.

  • Pazljivi bodite pri količini zaužite maščobe. Posk​usite nadomestiti večino nasičenih maščob z nenasičenimi.

  • Mastno meso in mastne izdelke nadomeščajte s stročnicami, ribami, perutnino in pustim mesom.

  • Jejte manj slano hrano.

  • Omejite uživanje sladkorja, sladkih živil in pijač.

  • Zaužijte dovolj tekočine, predvsem vode in nesladkanih čajev.

  • Omejite uživanje alkohola in kofeina.

  • Uporabljajte postopke za pripravo hrane, ki zagotavljajo varnost in ohranjanje največ koristnih snovi. Izogibajte se cvrtju.

  • Omejite uživanje vnaprej pripravljene in visoko procesirane hrane, ki je pogosto vir dodatne soli, maščob in drugih nepotrebnih ali celo škodljivih dodatkov.

  • Kupujte osnovna živila in če imate možnost uporabe kuhinje, iz njih sami pripravite zdrave obroke.

  • Povečajte uživanje sezonske hrane lokalnega izvora, po možnosti domače ali ekološke.

  • ​Ne pozabite na telesno aktivnost.​

Veganstvo in vegetarija​​nstvo

Za vegansko ali vegetarijansko prehranjevanje se ljudje običajno odločijo iz etičnih, okoljskih ali zdravstvenih razlogov. Vendar moramo vedeti, da takšno prehranjevanje samo po sebi ni nujno zdravo. Zato je pome​​mbno, da tudi pri teh načinih prehranjevanja smiselno upoštevamo zgornje smernice, saj z izjemo tistih, ki govorijo o mesu in živilih živalskega izvora, veljajo tudi za posameznike, ki se prehranjujejo vegansko ali vegetarijansko.

Poleg tega je pri navedenih načinih prehranjevanja pomembno imeti še nekaj več znanja, če želimo doseči koristi, ki jih tak način prehranjevanja lahko predstavlja za posameznika in da se hkrati izognemo primanjkljajem, do katerih bi potencialno lahko prišlo. Med hranili, na katera moramo biti posebej pozorni, če se odločimo za takšen način prehranjevanja, še posebej pri veganski prehrani, so zlasti
beljakovine, vitamina B12 in D ter minerali kalcij, železo in cink, pa tudi omega-3 maščobne kisline. Doseči moramo (po potrebi tudi z uporabo prehranskih dodatkov), da se ne glede na drugačen način prehranjevanja naša prehrana bistveno ne razlikuje od hranilno in energijsko uravnotežene prehrane. Pri veganskem prehranjevanju je posebej pomembno zagotoviti zanesljiv vir vitamina B12, praviloma z ustreznimi prehranskimi dopolnili ali zadostnimi količinami živil, obogatenih s tem vitaminom.

Pestra vegetarjanska prehrana.

Kako do uravnoteženega obroka tudi ob študijskih obve​znostih?​

Zdravo prehranjevanje ne zahteva nujno zahtevnih receptov, dragih sestavin ali veliko časa. Z nekaj načrtovanja lahko pripravite preproste in hranljive obroke, na primer ovsene kosmiče z jogurtom in sadjem, polnozrnat sendvič z zelenjavo in virom beljakovin ali zelenjavno enolončnico s stročnicami.
Tudi pri izbiri subvencionirane študentske prehrane bodite pozorni na sestavo obroka. Izbirajte obroke, ki vključujejo zelenjavo, vir beljakovin in ustrezno prilogo, po možnosti iz polnovrednih žit. Če obrok ne vsebuje dovolj zelenjave, ga lahko po potrebi dopolnite s solato ali drugo zelenjavo.

Simbol »Prava izbira«​​​​

NIJZ je novembra 2026 objavil rezultate programa Dober ​​tek, študent! in predstavil označevanje prehransko ustreznejše gostinske ponudbe s simbolom »Prava izbira«. Študenti lahko ponudnike poiščete tudi na​ portalu študentske prehrane. Več informacij v prispevku NIJZ o zdravi študentski prehrani​.

Prava izbira
​

Motnje ​​hranjenja

Dotakniti se moramo še dejstva, da lahko delitev živil na zdrava in nezdrava pri določenih osebah povzroči občutke krivde in predstavlja prekomerno psihično obremenitev. Tovrstno razlikovanje je pogosto tudi vzvod za spremenjen odnos do hrane in ​​telesa, sploh pri povečani telesni teži. Izkrivljen pogled lahko vodi do resnejših motenj v prehranjevalnih navadah, obsedenostjo s hrano, telesno težo in obliko telesa. Poznamo več vrst motenj hranjenja: anoreksija, bulimija in motnja prenajedanja. Z nezdravim odnosom do hrane in telesne podobe sta lahko povezani tudi ortoreksija (pretirana obsedenost z zdravim prehranjevanjem) in mišična dismorfija oziroma bigoreksija (pretirana obremenjenost z mišičastostjo telesa). 


Priporočamo poslušanje predavanja Motnje hranjenja z osebnega in ​strokovne​ga vidika v izvedbi mag. Danaje Lorenčič, v katerem so predstavljene različne oblike motenj hranjenja, s poudarkom na anoreksiji. Izvajalka je predstavila dejavnike, ki vplivajo na razvoj tovrstnih motenj, in napotke za svetovanje ter podporo osebi z motnjo hranjenja. Študentom in študentkam svetuje, kam naj se obrnejo, če potrebujejo strokovno pomoč. V primeru, da se spoprijemate z občutki nemoči glede prehranjevanja ali z motnjami hranjenj​a, ki vplivajo na vaše vsakodnevno delovanje in počutje, se obrnite in poiščite strokovno pomoč​.

    Zadnja sprememba: 12. 11. 2026 15:28