⏳
Predviden čas branja: 21 min
Za svoj študij in uspehe ste v največji meri odgovorni sami. Uspešen študij zahteva samostojnost, načrtovanje in vztrajnost. Z ustreznimi učnimi strategijami in sprotnim delom lahko izboljšate učinkovitost učenja ter se izognete nepotrebnim obremenitvam v izpitnem obdobju.
Pri učenju je pomembno, da preizkusite različne učne strategije in ugotovite, katere vam najbolj ustrezajo in pomagajo pri razumevanju in uporabi znanja. Morda vam odgovarja, da se učite zjutraj ali pa morda zvečer. Morda vam ustreza, da si zapiske pripravite na določen način. V nadaljevanju smo za vas zbrali nekaj pomembnih napotkov, ki vam bodo pomagali pri organizaciji učenja za čim večjo učinkovitost.
Učite se za kakovostno in trajnejše znanje
1. Izogibajte se kampanjskemu učenju in se raje učite sproti. Učite se na primer tri dni, vsak dan po eno uro, namesto da se učite tri ure v enem dnevu. V ozadju takšnega načina učenja so namreč z znanostjo podprta dejstva, da učenje z razmiki (odmori), ki vključuje utrjevanje, vodi v izgradnjo trajnejšega znanja. Kampanjsko učenje morda obrodi začetne sadove, vendar boste hitro pridobljeno znanje tudi pozabili, kar ponazarja t. i. krivulja pozabljanja. Primer dobre prakse je tudi, da si še isti dan po predavanjih pregledate in uredite pripravljene zapiske, s čimer na kratko obnovite vsebino ter pravočasno odkrijete morebitne nejasnosti, ki jih razrešite ob podpori visokošolskega učitelja ali asistenta.
Brez utrjevanja znanja sčasoma in zelo hitro pozabljamo. Z rdečo puščico je označen del krivulje,
ki prikazuje pomen domačih nalog in pregled zapiskov še isti dan. Večkrat kot utrjujemo, uspešnejši je priklic znanja.
(Povzeto po:
E-Learning Infographics, 2014).
»Pogosto kombiniram več učnih strategij. Vedno poskušam čim bolj pozorno poslušati predavanja in si sproti izdelovati zapiske, ki jih običajno po vsakem predavanju dvakrat preberem. Nato zberem predpisano gradivo, ga preberem, nato pa označim in izluščim najpomembnejše informacije. Razlagam nejasne besede, termine ali koncepte in jih poskušam povezati s tem, kar že vem. Ob vsem tem naredim nekakšno zgodbo, tako da poskušam prebrano predstaviti sama sebi. Pogosto uporabljam tudi vprašanja in odgovore iz gradiva, ki se ga učim. S tem, ko ustvarjam te zgodbe, si snov razdelim in ko pišem izpit, tudi lažje prikličem informacije.«
Študentka 2. letnika Filozofske fakultete UM
2. Ne zanašajte se na občutek, da vsebino že poznate. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste prebirali študijsko gradivo in dobili občutek, da vam je vsebina jasna? Posledično ste jo preskočili, kasneje pa se je izkazalo, da tega dela snovi pravzaprav ne obvladate tako dobro, kot ste sprva ocenili. Občutek »poznanosti snovi« je lahko zelo zavajajoč. Tudi k na prvi pogled enostavnejšim ali poznanim delom študijske vsebine je treba aktivno pristopiti in jih utrjevati, poglabljati. Slednje lahko deluje tudi zelo motivirajoče na vas, saj je občutek, da dele študijske vsebine že obvladate zelo spodbuden.
Kako preveriti, ali vsebino res razumete? Zaprite zapiske in poskusite s svojimi besedami pojasniti ključne pojme. Zastavite si vprašanja, rešite nalogo brez pomoči ali pripravite kratek povzetek po spominu. Nato odgovore primerjajte z gradivom in preverite, kaj morate še utrditi. Tako boste lažje prepoznali razliko med občutkom poznanosti in dejanskim znanjem.
3. Novo znanje povezujte z obstoječim in ga preizkušajte v praksi. Med obravnavo nove vsebine razmišljajte o tem, kaj o temi že veste, kako so posamezni pojmi povezani in v katerih okoliščinah bi lahko pridobljeno znanje uporabili. Pomagate si lahko z naslednjimi vprašanji:
Kako bi ta pojem pojasnil nekomu, ki se z njim srečuje prvič?
Kako se nova vsebina povezuje s tem, kar že vem?
V čem se dva podobna pojma ali postopka razlikujeta?
Kako bi pridobljeno znanje uporabil pri reševanju konkretnega problema?
Pri organizaciji in povezovanju informacij vam lahko pomagajo pojmovne mape, strukturirani zapiski ali Paukova strategija.
»Pri učenju uporabljam več strategij: podčrtovanje bistvenih podatkov, povzemanje vsebine in Paukovo strategijo. Paukova strategija ima 4 korake.
Prvo branje, ki mu sledi
drugo branje in izpis pomembnih informacij v levi stolpec. Izpisano na levi strani vedno bolj krčim, da ostane čim manj besednih zvez, ki me spomnijo na vsebino, in jih zapišem v desni stolpec. Zapisane ostanejo tudi stvari, ki mi povzročajo težave ali jih ob ponavljanju pozabljam. V desni stolpec torej zapišem samo
ključne besede iz levega. Nato
ponavljam s pomočjo ključnih besed.«
Študentka 2. letnika Filozofske fakultete UM
»Pri predavanjih si delam
zapiske v alinejah, saj se mi zdi to bolj pregledno kot strnjeno besedilo. Pred učenjem si zapiske natisnem in si razdelim vso snov na enakomerna poglavja, da vsak dan predelam približno enako količino snovi. Najprej označim vse pomembne pojme in besede, nato pa se lotim branja zapiskov in sprotnega utrjevanja. Ob koncu vsakega poglavja grem še enkrat skozi zapiske in skušam snov obnoviti. Podatke, ki si jih ne morem z lahkoto zapomniti, si strnem v posamezne enote (npr. s kraticami, skušam si zapomniti število alinej, da pri naštevanju katere ne pozabim itd.).«
Študentka 2. letnika Filozofske fakultete UM
Načrtujte svoj študij
4. Načrtujte svoj
urnik učenja. Zberite informacije o vseh študijskih obveznostih, ki vas čakajo. Pripravite si urnik učenja v začetku semestra in si ustrezno razporedite čas učenja. Izogibajte se t. i. »multitaskingu«. Ne pozabite vključiti prostočasnih aktivnosti. Za pripravo urnika učenja uporabite koledar, ki je lahko fizičen ali digitalen (mobilna aplikacija), v katerem si z različnimi barvami zaznamujte časovne roke in načrtovano učenje. Pomembneje od izbire orodja je, da načrt redno uporabljate in posodabljate.
Poslužujte se tudi dnevnega seznama svojih opravil (»to-do list«). Če se vam obveznosti kopičijo, jih razvrstite po pomembnosti in nujnosti. Pomagate si lahko z metodo A-B-C za določanje prioritet posameznim opravilom (npr. A – nujno, da opravim danes; B – priporočljivo, da opravim danes, sicer jutri; C – odložljivo na jutri). Več o upravljanju s časom si preberite v prispevkih: Spremljaj svoj napredek pri študiju; Using Time Management to Improve Study Skills;
Work Smarter, Not Harder: 21 Time Management Tips to Hack Productivity.
5. Zastavite si konkretne učne cilje za izbrani dan ali teden za posamezno študijsko obveznost in te cilje postopoma uresničujte. Kompleksnejše vsebine umestite na začetek učenja. Obsežne naloge in vsebine pa razbijte na manjše in obvladljive dele. Za dosežen uspeh se nagradite. Čeprav je pridobljeno znanje najpomembnejši dosežek, si za opravljene študijske obveznosti in vloženo delo podarite nekaj, kar vas razveseljuje. Pri tem naj vaš fokus ne preide iz učenja na nagrado. Samonagrajevanje je še posebej smiselno za študij tistih vsebin, za katere smo morda manj motivirani. Ob koncu dneva ali tedna si vzemite nekaj minut za razmislek:
- Kaj sem se naučil in kaj že obvladam?
- Pri katerih vsebinah imam še težave?
- Katere učne strategije so mi pomagale?
- Kaj bom pri učenju prilagodil?
6. Pravočasno si priskrbite vso potrebno literaturo in uredite zapiske. Na tak način se izognete nepotrebnemu stresu in tratenju časa, ki bi ga sicer lahko namenili učenju. To je še posebej pomembno v primeru knjižnične izposoje, ko bo isto literaturo iskalo več študentov.
Ustvarite dobre pogoje za učenje
7. Za učenje bodite naspani. Spanje predstavlja telesni počitek, ki je nujen za preživetje, in ima pomembno vlogo pri učenju, pomnjenju, ohranjanju pozornosti in splošnem počutju. Pomanjkanje spanca vodi v povečano utrujenost, kar močno otežuje učenje. Študenti, katerih urniki vključujejo več ur spanja na noč, imajo višje ocene kot njihovi vrstniki, ki spijo manj ur (Wolfson in Carskadon, 2003). Poleg tega je spanec ključni proces pri učenju, med katerim se znanje v naših možganih utrjuje in organizira (Diekelmann in Born, 2010). Posledično se je smiselno izogniti učenju, ki jemlje čas spancu, in prilagoditi svoj dan tako, da vključuje dovolj kakovostnega spanca.
Več o pomembnosti spanca v povezavi z učenjem in razvojem si lahko preberete na spletni strani NIJZ. Za večino odraslih se priporoča približno 7–9 ur kakovostnega spanja na noč, pri čemer se potrebe posameznikov razlikujejo.
Vzemite si čas za spanje in počitek.
Izogibajte se učenju pozno v noč, še posebej zadnji dan pred izpitom.
8. Med učenjem načrtujte krajše in daljše odmore in takrat počnite nekaj, kar vas sprosti. V daljšem odmoru je to lahko npr. krajši sprehod na svežem zraku, poslušanje glasbe ali počitek. Ne poslužujte se maratonskega učenja. Učite se npr. 45 minut, nato pa si vzemite npr. 5–10 minut odmora. Pomembno je tudi, kako odmor izkoristite. V krajšem odmoru med učenjem se poskusite izogniti zaslonom in spremljanju digitalnih vsebin, ker morda ne boste dosegli želenega občutka sprostitve..
9. Ne pozabite na zdravo prehrano in pijte dovolj vode. Izogibajte se predelanim živilom in hrani z veliko sladkorja. Pred učenjem se izognite obilnim obrokom, saj povečujejo utrujenost. Med daljšim učenjem imejte pri sebi vodo in si vzemite čas za obroke. Pojasnila in dodatne koristne informacije najdete na spletni strani
Veš, kaj ješ?
"Učenja se običajno lotim tako, da si
zapiske
uredim
z različnimi barvami. Pomaga mi, če imam vse zapisano na enem mestu. Običajno tako predelam tudi literaturo, priporočljivo za izpit. Izpišem si podatke, ki jih v zapiskih predavanj nimam dopisanih. Nato si zapiske čim večkrat preberem in snov utrjujem, običajno na glas. Ta strategija mi res ustreza, saj veliko lažje usvojim znanje, če si podatke zapišem z roko, rada si zapiske tudi uredim z različnimi barvami, da me pri učenju pritegnejo. Učenja se lotim veliko prej, da mi celoten postopek uspe."
Študentka 2. letnika Filozofske fakultete UM
10. Omejite motilce in se osredotočite na eno zahtevnejšo aktivnost naenkrat. Med učenjem se pogosto srečujemo z različnimi motilci: obvestila na telefonu, sporočila, družbena omrežja in številni odprti zavihki na računalniku.
Raziskave (npr.
Herszage in Censor, 2017) nakazujejo, da je izvajanje več hkratnih dejavnosti znatno manj učinkovito. Prav tako lahko motenje pozornosti zaradi več hkratnih dejavnosti (t. i. »multitasking«) negativno vplivajo na delovanje možganov, zato se je temu priporočljivo izogibati. Pogosto preklapljanje med nalogami, sporočili in drugimi vsebinami lahko otežuje ohranjanje pozornosti ter zmanjšuje učinkovitost učenja. Poskusite si organizirati čas, v katerem se boste lahko posvetili eni nalogi brez nepotrebnih prekinitev.
Pri tem vam lahko pomaga, da:- na telefonu vključite način »Ne moti«,
- utišate nepotrebna obvestila,
- zaprete digitalne vsebine, ki jih pri trenutni nalogi ne potrebujete,
- si določite čas, ko boste preverili sporočila in druge obveznosti.
Uporaben namig: Preverite nastavitve porabe časa na telefonu in razmislite, katere aplikacije najpogosteje prekinjajo vašo pozornost. Nato preizkusite, ali vam omejitev njihovih obvestil pomaga pri osredotočenem učenju.
11. Odkrijte svoj prostor za učenje. Kje se najlažje osredotočite na učenje? Morda je to določeno mesto v knjižnici? Vaša študentska soba? Raziščite, kje vam učenje najbolj ustreza. Prostor naj bo dovolj svetel in tih. Več o tem, kako si urediti učno okolje, najdete v
prispevku Udobje učnega okolja.
Izkoristite sodelovanje in sodobna orodja
12. Vam ustreza
skupinsko učenje? Čeprav učenje v skupini morda ni za vsakega, ga preizkusite. Pridobite lahko z izmenjavo zapiskov in spoznate drugačne poglede na študijsko vsebino. Več glav tudi več ve, zato v skupini hitreje pridobivate dodatne informacije in tako širite svoje znanje. Krepite pa tudi medosebne odnose in komunikacijske veščine. Skupinsko učenje lahko predstavlja tudi pomemben vir motivacije in medsebojne podpore pri sprotnem opravljanju študijskih obveznosti.
13. Digitalna orodja uporabljajte premišljeno. Z uporabo IKT je mogoče podpreti različne faze učenja (npr. organizacijo, utrjevanje). Raziščite več na povezavi:
Nasveti in triki za uspešen študij z IKT.
Umetna inteligenca kot podpora sprotnemu učenju
Generativna umetna inteligenca vam lahko pomaga pri razumevanju zahtevnejših pojmov, oblikovanju vprašanj za samopreverjanje, iskanju dodatnih primerov ali načrtovanju utrjevanja znanja. Pomembno pa je, da ohranite
aktivno vlogo pri učenju. Namesto da od orodja zahtevate končne odgovore ali rešitve, ga lahko uporabite za pridobivanje namigov, povratnih informacij in dodatnih pojasnil.
»Zastavi mi pet vprašanj za preverjanje razumevanja te teme. Vprašanja mi postavljaj postopoma, počakaj na moje odgovore in mi nato podaj povratne informacije. Ne razkrij pravilnih odgovorov, preden poskusim sam.«
Pri tem kritično presojajte ustvarjene vsebine in preverjajte njihovo točnost v zanesljivih virih. Upoštevajte navodila za uporabo UI pri posamezni učni enoti, ki jih poda izvajalec pedagoškega procesa, ter
veljavne smernice UM in fakultete. Poskrbite za ustrezno razkritje uporabe UI in varovanje osebnih ter zaupnih podatkov.
