1. Izogibajte se kampanjskemu učenju in se raje
učite sproti. Učite se na primer tri dni, vsak dan po eno uro, namesto da se učite tri ure v enem dnevu. V ozadju takšnega načina učenja so namreč z znanostjo podprta dejstva, da učenje z razmiki (odmori), ki vključuje utrjevanje, vodi v izgradnjo trajnejšega znanja. Kampanjsko učenje morda obrodi začetne sadove, vendar boste hitro pridobljeno znanje tudi pozabili, kar ponazarja t. i.
krivulja pozabljanja. Primer dobre prakse je tudi, da si še isti dan po predavanjih pregledate in uredite pripravljene zapiske, s čimer na kratko obnovite vsebino ter pravočasno odkrijete morebitne nejasnosti, ki jih razrešite ob podpori visokošolskega učitelja ali asistenta.
Brez utrjevanja znanja sčasoma in zelo hitro pozabljamo. Z rdečo puščico je označen del krivulje,
ki nazorno pojasnjuje pomen domačih nalog in pregled zapiskov še isti dan. Večkrat kot utrjujemo, uspešnejši je priklic znanja.
(Povzeto po:
E-Learning Infographics, 2014).
"Pogosto kombiniram več učnih strategij. Vedno poskušam čim bolj pozorno poslušati predavanja in si sproti izdelovati zapiske, ki jih običajno po vsakem predavanju dvakrat preberem. Nato zberem predpisano gradivo, ga preberem, nato pa označim in izluščim najpomembnejše informacije. Razlagam nejasne besede, termine ali koncepte in jih poskušam povezati s tem, kar že vem. Ob vsem tem naredim nekakšno zgodbo, tako da poskušam prebrano predstaviti sama sebi. Pogosto uporabljam tudi vprašanja in odgovore iz gradiva, ki se ga učim. S tem, ko ustvarjam te zgodbe, si snov razdelim in ko pišem izpit, tudi lažje prikličem informacije."
Študentka 2. letnika Filozofske fakultete UM
2. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste prebirali študijsko gradivo in dobili občutek, da vam je vsebina jasna in razumljiva? Posledično ste jo preskočili, kasneje pa se je izkazalo, da tega dela snovi pravzaprav ne obvladate tako dobro, kot ste sprva mislili. Občutek »poznanosti« snovi je lahko zelo zavajajoč. Tudi k na prvi pogled enostavnejšim ali poznanim delom študijske vsebine je treba pristopiti aktivno in jih utrjevati ter poglabljati. Slednje lahko na vas deluje tudi zelo motivirajoče, saj je občutek, da dele študijske vsebine že obvladate, zelo spodbuden.
3. Načrtujte svoj
urnik učenja. Zberite informacije o vseh študijskih obveznostih, ki vas čakajo. Pripravite si urnik učenja v začetku semestra in si ustrezno razporedite čas učenja. Izogibajte se t. i. »multitaskingu«. Ne pozabite vključiti prostočasnih aktivnosti. Za pripravo urnika učenja uporabite koledar, ki je lahko fizičen ali digitalen (mobilna aplikacija), v katerem si z različnimi barvami zaznamujte časovne roke in načrtovano učenje. Poslužujte se tudi dnevnega seznama svojih opravil (»to-do list«). Uporabite A-B-C metodo za določanje prioritet posameznim opravilom (npr. A – nujno, da opravim danes; B – priporočljivo, da opravim danes, sicer jutri; C – odložljivo na jutri). Več o upravljanju s časom si preberite v prispevkih:
Using Time Management to Improve Study Skills;
Work Smarter, Not Harder: 21 Time Management Tips to Hack Productivity;
9 Quick Tips for Students Struggling with Time Management.
"Pri predavanjih si delam zapiske v alinejah, saj se mi zdi to bolj pregledno kot strnjeno besedilo. Pred učenjem si zapiske natisnem in si razdelim vso snov na enakomerna poglavja, da vsak dan predelam približno enako količino snovi. Najprej označim vse pomembne pojme in besede, nato pa se lotim branja zapiskov in sprotnega utrjevanja. Ob koncu vsakega poglavja grem še enkrat skozi zapiske in skušam snov obnoviti. Podatke, ki si jih ne morem z lahkoto zapomniti, si strnem v posamezne enote (npr. s kraticami, skušam si zapomniti število alinej, da pri naštevanju katere ne pozabim itd.)."
Študentka 2. letnika Filozofske fakultete UM
4. Za učenje bodite naspani. Spanje predstavlja telesni počitek, ki je nujen za preživetje. Pomanjkanje spanca vodi v povečano utrujenost, kar močno otežuje učenje. Študenti, katerih urniki vključujejo več ur spanja na noč, imajo višje ocene kot njihovi vrstniki, ki spijo manj ur (Wolfson in Carskadon, 2003). Poleg tega predstavlja spanec ključni proces pri učenju. Med spanjem se znanje v naših možganih namreč utrjuje in organizira (Diekelmann in Born, 2010). Posledično se je smiselno izogniti učenju, ki jemlje čas spancu, in prilagoditi svoj dan tako, da vključuje dovolj kakovostnega spanca. Več o pomembnosti spanca v povezavi z učenjem in razvojem lahko preberete na spletni strani NIJZ.
5. Zastavite si svoje učne cilje za izbrani dan ali teden za posamezno študijsko obveznost in te cilje postopoma uresničujte (»to do list«). Kompleksnejše vsebine umestite na začetek učenja, obsežne naloge in vsebine pa razbijte na manjše in obvladljive dele.
Za dosežen uspeh se nagradite. Čeprav je pridobljeno znanje najpomembnejši dosežek, si za opravljene študijske obveznosti in vloženo delo podarite nekaj, kar vas razveseljuje. Pri tem naj vaš fokus ne preide z učenja na nagrado. Samonagrajevanje je še posebej smiselno za študij tistih vsebin, za katere smo morda manj motivirani.
6. Med učenjem načrtujte krajše in daljše
odmore in takrat počnite nekaj, kar
vas sprosti. V daljšem odmoru je to lahko npr. krajši sprehod na svežem zraku, poslušanje glasbe ali počitek. Ne poslužujte se maratonskega učenja. Učite se npr. 45 minut, nato pa si vzemite npr. 5–10 min. odmora. V krajšem odmoru med učenjem se poskusite izogniti televiziji in podobnemu, kar vas lahko na hitro okupira za dlje časa.
7. Ne pozabite na zdravo prehrano in pijte dovolj vode. Izogibajte se predelanim živilom in hrani z veliko sladkorja. Pred učenjem se izognite obilnim obrokom, saj ti povečujejo utrujenost. Pojasnila in dodatne koristne informacije najdete na spletni strani Veš, kaj ješ?.
8. Pravočasno si priskrbite vso potrebno literaturo in uredite zapiske. Na tak način se izognete nepotrebnemu stresu in tratenju časa, ki bi ga sicer lahko namenili učenju. To je še posebej pomembno v primeru knjižnične izposoje, ko bo isto literaturo iskalo več študentov.
"Učenja se običajno lotim tako, da si zapiske uredim z različnimi barvami. Pomaga mi, če imam vse zapisano na enem mestu. Običajno tako predelam tudi literaturo, priporočljivo za izpit. Izpišem si podatke, ki jih v zapiskih predavanj nimam dopisanih. Nato si zapiske čim večkrat preberem in snov utrjujem, običajno na glas. Ta strategija mi res ustreza, saj veliko lažje usvojim znanje, če si podatke zapišem z roko, rada si zapiske tudi uredim z različnimi barvami, da me pri učenju pritegnejo. Učenja se lotim veliko prej, da mi celoten postopek uspe."
Študentka 2. letnika Filozofske fakultete UM
9. Izklopite družabna omrežja in druge motilce v času učenja. Večina telefonov že omogoča preprosto vključitev načina »Ne moti«, ki bo poskrbel, da vas v času učenja ne bo nihče motil. Raziskave (npr. Kolhar, Kazi in Alameen, 2021) kažejo zaskrbljujoče stanje, saj mladi na družabnih omrežjih preživijo tudi več kot 3 ure dnevno, pri čemer sami ugotavljajo, da prekomerna uporaba vpliva tudi na njihove akademske dosežke. Veliko aplikacij in mobilnih telefonov že omogoča, da preverite, koliko časa porabite zanje. Raziščite podatke in morda boste nad njimi presenečeni.
10. Osredotočite se na eno aktivnost. Raziskave (npr.
Herszage in Censor, 2017) nakazujejo, da je izvajanje več hkratnih dejavnosti znatno manj učinkovito. Prav tako lahko motenje pozornosti zaradi več hkratnih dejavnosti (t. i. »multitasking«) negativno vplivajo na delovanje možganov, zato se je temu priporočljivo izogibati. Raziskave (npr.
Janssen in sod., 2015) omenjajo padec IQ pri hkratnem izvajanju dejavnosti, ki zahtevajo kognitivne sposobnosti.
11. Odkrijte svoj prostor za učenje. Morda je to določeno mesto v knjižnici? Vaša soba? Raziščite, kje vam učenje najbolj ustreza. Prostor naj bo dovolj svetel in tih.
12. Vam ustreza skupinsko učenje? Čeprav učenje v skupini morda ni za vsakega, ga preizkusite. Pridobite lahko z izmenjavo zapiskov in spoznate drugačne poglede na študijsko vsebino. Več glav tudi več ve, zato v skupini hitreje pridobivate dodatne informacije in tako širite svoje znanje. Krepite pa tudi medosebne odnose in komunikacijske veščine. Študijska skupina lahko predstavlja tudi podporno celico, ki se medsebojno spodbuja k sprotnemu delu.
13. Z uporabo IKT je mogoče podpreti različne faze učenja (npr. organizacijo, utrjevanje). Raziščite več na povezavi: Nasveti in triki za uspešen študij z IKT.
