⏳ Predviden čas branja: 10−12 minut
Na Univerzi v Mariboru si prizadevamo ustvarjati študijsko okolje, ki temelji na spoštovanju raznolikosti in enakih možnosti za vse. Medtem ko je bil pojem inkluzije (vključenosti) v preteklosti pogosto vezan na fizične ali zdravstvene prilagoditve *posameznika v procesu izobraževanja, danes razumemo vključevanje bistveno širše – kot spoštovanje in sprejemanje raznolikosti v vseh oblikah in življenjskih okoliščinah, povezane z zdravstveno situacijo osebe v fizičnem ali duševnem smislu, versko ali rasno pripadnostjo, spolno usmerjenostjo, kulturno pripadnostjo ali socialno ekonomskim statusom.
Posebne okoliščine niso nekaj, kar rešujemo le sistemsko – gre tudi in predvsem za osebno izkušnjo, ki jo je treba razumeti in podpreti na individualni ravni.
* V tem prispevku se izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, uporabljajo kot nevtralni za vse spole.
Prvi dan inkluzije in pomen aktivnega pristopa
Slovenija je 1. marca 2025 prvič obeležila dan inkluzije, namenjen ozaveščanju pomena vključevanja vseh oseb v družbo, ne glede na morebitne posebne življenjske okoliščine. Na Univerzi v Mariboru v ta namen krepimo aktivnosti, ki vodijo k zmanjševanju predsodkov, odpravi diskriminacije ter spodbujanju razumevanja, enakopravnosti in sodelovanja.
Naša zaveza: vključujoče študijsko in delovno okolje
Vključujoče okolje pomeni več kot samo fizično dostopnost. Gre za prostor, v katerem vsi – študenti in zaposleni − razvijamo toleranco, širimo znanje, bogatimo izkušnje in gradimo kulturo spoštovanja in sodelovanja.
Prilagoditve, ki jih lahko omogočimo študentu s posebnimi potrebami, se nanašajo na prilagoditve prostora, izvedbe študijskega procesa, ocenjevanja znanja, uporabo različnih pripomočkov, prilagoditve študijskih gradiv ipd., pri čemer te prilagoditve ne posegajo v zahtevano raven znanja, kompetenc in učnih izidov. Gre za prilagajanje specifičnim potrebam študentke, študenta s posebnimi potrebami in za zagotavljanje enakih možnosti v študijskem procesu.
Kaj konkretno počnemo?
Na Univerzi v Mariboru smo v zadnjih letih sprejeli številne ukrepe za podporo vključevanju, med drugim:
- smo vzpostavili
enotni sistem tutorstva na vseh članicah UM,
- redno izvajamo usposabljanja za zaposlene in delavnice za tutorje, ki skrbijo za študente s posebnimi potrebami,
- omogočamo prilagojeno izvedbo posameznih kontaktnih oblik dela z visokošolskim učiteljem oz. sodelavcem, in sicer prilagojeno izvedbo kontaktnih ur, izposojo študijske opreme, in izpitov,uvajamo prilagojene učne pristope,
- študentom, ki se srečujejo z določenimi posebnimi okoliščinami ali obremenitvami, omogočamo, da zaprosijo za status študenta s posebnimi potrebami ali posebni status, ki posameznikom omogoča prilagojene pogoje za izobraževanje,
-
smo imenovali kontaktne osebe za pomoč in informacije študentom s posebnimi potrebami in posebnim statusom na vseh fakultetah,
- smo pripravili:
Enakost spolov, raznolikost in vključevanje: Akcijski načrt Univerze v Mariboru za obdobje 2026–2030,
- sledimo
Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) in uvajamo smernice za dostopnost spletnih vsebin (WCAG 2.1 AA),
- sledimo pozivom
Nikozijske deklaracije k oblikovanju okolja, ki bo dostopno in pravično za vse študente in zaposlene,
- v sodelovanju s študenti psihologije, pripravljamo poučne vsebine, infografike ipd. ter proaktivno sodelujemo z različnimi društvi, kot npr.
Društvom študentov invalidov Slovenije (DŠIS),
Centrom Šteker in
Inštitutom za psihologijo svetovanje in izobraževanje Avisensa.
Posebej ponosni smo na:
Število študentov, ki se vključujete v tutorstvo, vsako leto narašča. Program pozitivno vpliva na uspešnost študija vseh vključenih študentov in na število študentov, ki uspešno zaključijo študij. V okviru sistema so imenovani tudi tutorji za študente s statusom študenta s posebnimi potrebami. Tutorski sistem oz. izvajanje tutorstva krepi motivacijo in ustvarja močnejše vezi med študenti ter ustvarja bolj vključujoče študijsko okolje in življenje.
Predstavniki društva so vir nepogrešljivega strokovnega znanja in izkušenj, ki pomembno prispevajo k razvoju študija za študente s posebnimi potrebami. V sodelovanju z društvom skrbimo, da bi zagotovili potrebne prilagoditve za uspešno vključevanje študentov, ki prilagoditve potrebujejo.
Študenti s konstruktivnimi predlogi v evalvacijah pedagoškega procesa pomembno prispevajo k izboljšavam in bolj vključujočim študijskih programom ter dvigu kakovosti izobraževanja.
Uspešne zgodbe študentov in diplomantov
Prilagoditve pedagoškega procesa niso le tehnična rešitev, so lahko ključ do izjemnih dosežkov. Izbrane zgodbe v rubriki
uspešnih zgodb študentov in diplomantov pričajo o tem, da lahko ob pravi podpori vsak posameznik razvije svoje talente.
Ustvarjalne in športne aktivnosti
Študente spodbujamo k udejstvovanju v likovnih, športnih in ustvarjalnih dejavnostih, pri katerih ti uspešno krepijo socialne veščine, se povezujejo v neformalne skupnosti in soustvarjajo vključujoče študentsko okolje. Študentom so poleg osnovne študijske dejavnosti na voljo tudi kreditno ovrednotene obštudijske dejavnosti (KOOD), kjer so na voljo vsebine z različnih področij − športa, umetnosti in kulture, raziskav, projektov, prostovoljstva, varovanja zdravja, v zadnjih nekaj letih pa tudi aktualne vsebine s področja zelenega in digitalnega prehoda ter trajnostnosti.
Ker se ob prebiranju vsebine lahko poraja vprašanje, kako lahko študent sam prispeva k zagotavljanju bolj vključujočega okolja, v nadaljevanju ponujamo nekaj praktičnih, vsakdanjih smernic ter prehajamo v nekoliko bolj osebno oz. direktno obliko nagovora.
Te zanima, kako lahko tudi sam prispevaš k vključujoči UM?
Vsak posameznik lahko soustvarja vključujoče okolje. Nekaj načinov, kako:
- uporabljaj spoštljiv in nevtralen jezik,
- postani
tutor,
- ponudi pomoč pri učenju ali zapiskih,
- vključi se v projektne skupine s študenti ne glede na njihove okoliščine,
- širi informacije o pravicah oseb s posebnimi potrebami in posebnim statusom,
- spodbujaj dostopnost fizičnih in digitalnih vsebin s posredovanjem predlogov prodekanu za študentska vprašanja na svoji fakulteti ali zaposlenim v Službi za podporo izobraževanju in študiju na elektronski naslov edustudy@um.si,
- predlagaj ali organiziraj delavnico na temo vključevanja,
- vključi se v študentska društva, ki se ukvarjajo z raznolikostjo in enakostjo,
- postani
prostovoljec in
- bodi zgled drugim pri opozarjanju na pravice in tudi dolžnosti pri zagotavljanju vključujočega študijskega okolja.
Včasih si želimo pomagati, pa ne vemo čisto točno, kako ali kje začeti. Zato smo zbrali nekaj usmeritev za sodelovanje in ustvarjanje vključujočega okolja, v katerem se vsi počutimo sprejete – ne glede na osebne okoliščine, oviranosti ali identiteto.
Namenjene so kot pomoč pri razumevanju različnih izzivov ter kot opora pri iskanju načinov komunikacije in sodelovanja, ki so spoštljivi, vključujoči in prilagojeni posamezniku. Usmeritve so razdeljene po kategorijah posebnih potreb, da je orientacija čim lažja.
Splošne smernice:
- Ne izpostavljaj oz. ne poudarjaj posebnih potreb sošolca pred celo predavalnico.
- Vprašaj, ne predvidevaj. Če misliš, da nekdo potrebuje pomoč, preprosto vprašaj: "Ti lahko kako pomagam?"
- Jasna komunikacija: Govori mirno in bodi pripravljen na dodatna vprašanja.
Gibalna oviranost:
- Vprašaj, če oseba potrebuje pomoč in ne posegaj v njen prostor (npr. ne potiskaj vozička), če te za to ni prosila.
- Če se s sošolcem na vozičku pogovarjaš dlje časa, sedi na stol, da sta v isti višini in se lahko pogovarjata »iz oči v oči«.
Slepi in slabovidni:
- Predstavi se. Ko pristopiš, povej svoje ime. Prav tako povej, ko odhajaš.
- V komunikaciji podajajte jasne opise. Namesto "tam je stol", raje reci "stol je dva metra levo od tebe".
- Če oseba želi vodenje, naj se te prime za ramo ali komolec.
Okvara sluha in gluhoslepota:
- Glej v obraz. Govori neposredno osebi (ne njenemu tolmaču), da lahko ta bere z ustnic.
- Govori glasneje le, če te sošolec za to prosi.
- Pri debatah ali pogovorih v skupini dvigujte roke, da se ve, kdo govori.
- Osebo z gluhoslepoto na svojo prisotnost opozori z rahlim dotikom rame.
Govorno-jezikovne motnje:
- Bodi potrpežljiv. Ne dokončuj stavkov namesto druge osebe. Daj ji čas, da pove do konca.
- Če česa ne razumeš, prijazno prosi za ponovitev ali pojasnilo.
- V pogovoru uporabljaj pogoste premore.
Učne težave in nevroraznolikost (disleksija, Aspergerjev sindrom)
- Pri skupinskem delu zapisujte dogovore (npr. v ekipo na MS Teams).
- Naloge v skupini razporedite glede na posameznikova močna področja, pri čemer si študenti medsebojno pomagajte pri besedilni in vsebinski obdelavi.
- Pred srečanji ali skupinskim delom pripravite kratek povzetek ciljev, poteka in časovnega okvirja aktivnosti.
Psihosocialne težave
- Aktivno prisluhni. Če opaziš stisko (anksioznost, depresija), bodi umirjen in ne obsojaj.
- Bodi sočuten. Včasih je dovolj že to, da si tam, stisko osebe vzameš resno in jo spodbudiš, da po potrebi poišče strokovno pomoč.
Razumevanje spolne identitete v študijskem okolju
Spolna identiteta je osebno doživljanje lastnega spola, ki se vedno ne ujema s spolom, pripisanim ob rojstvu. Zunanji videz, glas ali biološke značilnosti niso zanesljivi kazalniki spolne identitete posameznika. Spol ni omejen le na moški in ženski pol, temveč je kompleksen in fluiden spekter. Ker identitete ne moremo uganiti, je najpomembnejše upoštevati, kako se oseba opredeljuje sama.
- Izogibaj se binarnosti. Namesto "oba spola" ali "nasprotni spol" uporabljaj pluralne oblike kot npr. vsi spoli ali raznolikost spolov.
- Uporaba podčrtaja. Za vključevanje vseh spolnih identitet v pisni besedi lahko uporabljaš podčrtaj (npr. študent_ka).
- Kjer je mogoče, uporabi spolno nevtralne izraze: mladina, študenti, študentsko mnenje (namesto mnenje študentov) ali zaposleni.
- Če vam oseba zaupa svoje ime in zaimke (on, ona, on_a ...), jih dosledno uporabljajte.
- Transspolnim osebam ne postavljajte vprašanj o medicinskih posegih ali družinskih odnosih, če tega same ne izpostavijo.
- Če ti kdo zaupa svojo transspolno identiteto, je to zaupna informacija. Ne razkrivaj je drugim brez dovoljenja.
Osnovni vodili za sodelovanje in ustvarjanje vključujočega okolja, v katerem se vsi počutimo sprejete − ne glede na osebne okoliščine, oviranosti ali identiteto, naj bosta diskretnost (nikogar ne izpostavljaj pred celo skupino glede določenih omejitev) in povezovanje (če opaziš, da kdo potrebuje strokovno pomoč, ga prijazno spodbudi, da poišče pomoč). Podrobnosti, dodatne informacije in kontakti pomoči so na voljo v prispevku Duševno zdravje in študij.
Akademski prostor je raznolik, zato je pomembno, da s svojo komunikacijo soustvarjamo varno in spoštljivo okolje za vse.
📝Zaupaj nam svojo izkušnjo in oceni zadovoljstvo z vključenostjo na Univerzi v Mariboru
Skupaj zmoremo več in bolje, zato računamo na vas, da bomo skupaj premostili sistemske ovire in nezavedne kulturne predsodke, ki morebiti še obstajajo.
Delite z nami svoje izkušnje, predloge ali pomisleke z izpolnitvijo anonimnega vprašalnika.
